'VINKO'
Težka življenjska preizkušnja slovenskega odbojkarja: smrt očeta ga je okrepila
Dejan Vinčić je slovenski odbojkar srbskih korenin, o njem pa so se pred današnjim finalom razpisali srbski mediji.
Odpri galerijo
PARIZ – Danes bodo vse oči uprte v finale evropskega prvenstva v odbojki. Slovenska reprezentanca je v odlični formi in navijači tudi. Oboji se nadejajo zlatu, pri čemer vsi upajo, da bodo odbojkarji v Parizu uspešni kot košarkarji v Carigradu.
Medtem ko so se pred dvema letoma Srbi hvalili, da je v slovenski košarkarski reprezentanci veliko tistih s srbskimi koreninami, pa so v odbojkarski reprezentanci našli le enega, a kot pravijo, aduta slovenske ekipe – Dejana Vinčića. Dejan je rojen v Slovenj Gradcu, korenine pa ima v Republiki srbski.
Dejan je zgodaj ostal brez očeta, kar je bilo po pisanju Kurirja za družino hud udarec. Leta 2016 je o tem povedal: »Še vedno se zelo rad spominjam svojega otroštva in mladosti, vendar ne morem mimo tega, da sem že pri 11 letih izgubil očeta. Zelo sem ga pogrešal, zlasti ker je bilo to najobčutljivejše obdobje odraščanja. Ostal sem sam z mamo in bratom.«
Njegov oče je bil zaposlen v Gorenju, a je imel še svojo obrt. Bil je mojster za vse. Nikoli ni bil bolan, nato pa je kar naenkrat obležal v bolnišnici v Celju. Ugotovili so, da ima tumor. Sedmi dan so ga prepeljali v Ljubljano, a je tam žal preminil. »Za vso družino je bil to velik šok. Dve leti sta bili zelo težavni. Ko sem očeta najbolj potreboval, ga nisem imel ob sebi, z bratom sva zato morala hitro odrasti, da sva lahko pomagala mami. Ostala je sama z eno plačo in dvema šoloobveznima otrokoma. Časi so bili težki, toda mama nama je priskrbela vse, kar sva potrebovala. Ona je moja junakinja,« citira Kurir enega od slovenskih medijev.
Dejanova mama hodi na vse njegove reprezentančne tekme v Sloveniji. »To ji je dalo novo voljo do življenja in seveda to, da sem si ustvaril družino in da je dobila vnukinjo Anastasijo,« je Dejan, ki ga vneto podpira njegova soproga Gordana. Moč mu daje tudi tetovaža Janeza Krstnika na roki.
Medtem ko so se pred dvema letoma Srbi hvalili, da je v slovenski košarkarski reprezentanci veliko tistih s srbskimi koreninami, pa so v odbojkarski reprezentanci našli le enega, a kot pravijo, aduta slovenske ekipe – Dejana Vinčića. Dejan je rojen v Slovenj Gradcu, korenine pa ima v Republiki srbski.
Smrt očeta ga je okrepila
Dejan je zgodaj ostal brez očeta, kar je bilo po pisanju Kurirja za družino hud udarec. Leta 2016 je o tem povedal: »Še vedno se zelo rad spominjam svojega otroštva in mladosti, vendar ne morem mimo tega, da sem že pri 11 letih izgubil očeta. Zelo sem ga pogrešal, zlasti ker je bilo to najobčutljivejše obdobje odraščanja. Ostal sem sam z mamo in bratom.«
Njegov oče je bil zaposlen v Gorenju, a je imel še svojo obrt. Bil je mojster za vse. Nikoli ni bil bolan, nato pa je kar naenkrat obležal v bolnišnici v Celju. Ugotovili so, da ima tumor. Sedmi dan so ga prepeljali v Ljubljano, a je tam žal preminil. »Za vso družino je bil to velik šok. Dve leti sta bili zelo težavni. Ko sem očeta najbolj potreboval, ga nisem imel ob sebi, z bratom sva zato morala hitro odrasti, da sva lahko pomagala mami. Ostala je sama z eno plačo in dvema šoloobveznima otrokoma. Časi so bili težki, toda mama nama je priskrbela vse, kar sva potrebovala. Ona je moja junakinja,« citira Kurir enega od slovenskih medijev.
Dejanova mama hodi na vse njegove reprezentančne tekme v Sloveniji. »To ji je dalo novo voljo do življenja in seveda to, da sem si ustvaril družino in da je dobila vnukinjo Anastasijo,« je Dejan, ki ga vneto podpira njegova soproga Gordana. Moč mu daje tudi tetovaža Janeza Krstnika na roki.
Preberite še:
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje