To je baba Vanga tik pred smrtjo sporočila človeštvu (FOTO)

Nisem posebna ljubiteljica bazenskih radosti v toplicah, zato težko razumem to željo ljudi po namakanju v topli vodi. Do zdaj sem se tudi uspešno izogibala povabilom v terme, a tokrat je bilo drugače. Tokrat me je povabila prijateljica, ki živi v vasici Petarč tik pred Sofijo, glavnim mestom Bolgarije. Tam smo se znašli med božičnimi prazniki. Ker je bril hudo oster severni veter, se mi je namakanje v topli vodi nenadoma zazdelo odlična ideja.    


»Lahko gremo v Ognjanovo, kjer je urejeno termalno letovišče, lahko pa se odpeljemo v Rupite, območje ob makedonsko-grški meji, ki je polno termalnih izvirov, gejzirčkov. Noro lepo je, pa še spominski park babe Vange si lahko ogledamo,« je predlagala Eva, po nekajminutnem pomisleku, da se bo treba sleči na mrazu in potem švigniti v toplo vodo, pa je že bilo čutiti vznemirjenost. Pot nas je vodila približno 170 kilometrov proti jugozahodu in makedonsko-grški meji, medtem ko nas je kar precej poti spremljal pogled na gorovje Rila, ki se razprostira med Alpami in Kavkazom ter ga krasi najvišji vrh Balkana, Musala, visok 2925 metrov.

Napovedala svojo smrt

Spominski park babe Vange je precej veliko, zelo lepo urejeno območje, kjer pozimi zorijo kakiji, sicer pa je tudi v parku nekaj manjših termalnih izvirov, ki dosegajo temperaturo več kot 70 stopinj. Na prostranem območju je nekaj manjših hiš, v katerih lahko vidimo, kako je živela ena najbolj znanih sodobnih prerokovalk, ki je pravilno napovedala precej dogodkov. Denimo napad na newyorški stolpnici septembra 2001, do dneva natančno pa je napovedala celo svojo smrt in se pred smrtjo, vsaj tako pravijo domačini, zapila. Na območju niso zgradili kompleksa termalnih bazenov, saj, kot navajajo, je baba Vanga verjela, da bo termalna voda v tem primeru presahnila.

A kdo je sploh bila? Baba Vanga se je kot Vangelia Pandeva Dimitrova Gušterova leta 1911 rodila v revni družini v Strumici na območju današnje Severne Makedonije. Po mamini smrti je za družino skrbel oče. Pri njenih 12 letih so se preselili v Novo Selo, leto pozneje pa je bila hudo poškodovana v neurju – našli naj bi jo po nekaj dneh zakopano v pesku. Pesek naj bi bil tudi krivec za to, da je do svojega 16. leta povsem oslepela. A slepota ji je prinesla zmožnost drugačnega videnja, saj izgubo vida povezujejo z začetkom njenih prerokb in vizij. Do polnoletnosti je živela v sanatoriju blizu Beograda, kjer je obiskovala šolo za slepe, nato pa se je vrnila v Bolgarijo, kjer je skrbela za mlajše brate in sestre. V javnosti je prvič nastopila leta 1941 in govorila, da jo je večkrat obiskal »osvetljen jezdec«, ki ji je razkril, da »se bodo kmalu zgodile strašne stvari«. Ni treba razlagati, da so nemške oborožene sile 6. aprila tistega leta vkorakale v Jugoslavijo. Baba Vanga naj bi v tistem času sosede in sorodnike obveščala o zdravju njihovih dragih na bojnem polju.
V službi komunizma
Zgodba o neobičajnih sposobnostih slepe prerokinje se je kot blisk razširila po Bolgariji. Vse več ljudi je trkalo na njena vrata, eden je bil tudi njen bodoči mož Dimiter Gušterov. Leta 1942 sta se preselila v Petrič, mestece, kjer so ji nadeli vzdevek petriška gledarica. Obiskal jo je bolgarski kralj Boris lll., čigar smrt je tudi predvidela. V tej vasi je živela skoraj do smrti, v hiši je od leta 2008 urejen muzej.


Komunistični režim konec 40. let prejšnjega stoletja ji ni bil naklonjen, nadzorovala jo je policija. Kljub temu je postajala čedalje bolj priljubljena, politični pritisk pa je pojenjal šele po smrti njenega moža leta 1962.


V tem obdobju so se za njena videnja začeli zanimati izobraženi ljudje, dobila je službo na Inštitutu za sugestologijo pri bolgarski akademiji znanosti. Imela je pisarno, v kateri je sprejemala stranke, njena videnja pa so vestno zapisovali znanstveniki. Zapisi kažejo, da se je kar 80 odstotkov njenih prerokb oziroma videnj uresničilo. Na dan naj bi sprejela do sto strank, dobiček od vsakega obiska pa je polnil državno blagajno. Baba Vanga je sicer vse življenje prerokovala in zdravila brezplačno. Čakalna lista je bila vse daljša, zato se je v javnosti razširila vest, da za srečanje z njo potrebuješ dobre zveze. Neomejen dostop do nje so tako imeli politični delavci, inteligenca in znane osebnosti.

Energija iz termalnih vrelcev

Preden je leta 1996 umrla, je dala v kraju Rupite, kjer je približno dve leti tudi živela, zgraditi cerkev svete Petke, tam je tudi pokopana. Preseneti sodobnost cerkve, katere pročelje krasi velikanski mozaik, delo Vanginega prijatelja arhitekta Svetelina Ruseva. Cerkev je bila zgrajena z lastnim sredstvi in sredstvi pokroviteljev oziroma darovalcev. Zanimivo je, da je uradna bolgarska cerkev nikoli ni posvetila, čeprav se je baba Vanga razglašala za veliko vernico. »Ta cerkev je moje življenje. Moje življenje je zelo žalostno. Moje življenje je težko in temno. Zame je ta cerkev moja hči in sin in spomin na moje življenje. Srce mi joka, ko jo gledam,« je povedala baba Vanga.

Vsako leto je z najdražjimi, kot je v knjigi o življenju babe Vange zapisala njena nečakinja, praznovala dan kozmične katastrofe in vulkanskega izbruha v Rupitu, ko je umrlo veliko domačinov. Čeprav naj bi od tedaj minilo že več kot tisoč let, je na tem kraju še vedno geotermalni vir vroče vode, ki doseže več kot 75 stopinj Celzija. Zaradi tega je tudi v zimskih dneh na tem območju topleje kot v okoliških vaseh. Baba Vanga naj bi svojo energijo črpala prav od tod.

Menda je lahko vonj žvepla iz termalnih vrelcev precej zoprn, a ga ob mrazu res nisem preveč čutila. Je pa poležavanje v žveplenem blatu dodobra pregrelo moje kosti.