To so največje neumnosti, ki jih je Trump naredil v prvih 12 tednih novega mandata
V prvih 12 tednih svojega drugega mandata Donald Trump sproža valove ogorčenja doma in po svetu. Z odmevnimi kadrovskimi potezami, avtoritarnimi ukrepi in ekonomskimi eksperimenti nekdanji poslovnež aktivno preoblikuje ameriško politično krajino – tokrat še bolj radikalno.
Elon Musk in nova »vladna učinkovitost«
Eden najodmevnejših in najbolj kontroverznih ukrepov je imenovanje Elona Muska, najbogatejšega Zemljana in ključnega donatorja Trumpove kampanje (doniral ji je 288 milijonov dolarjev), za vodjo novega vladnega oddelka za učinkovitost (DOGE). Uradno naj bi šlo za racionalizacijo porabe in zmanjševanje birokracije, vendar v praksi to pomeni množična odpuščanja znotraj vladnih agencij – predvsem tistih, ki se ne skladajo s predsednikovo politiko.
Musk in njegova ekipa sta pridobila popoln dostop do občutljivih podatkov ministrstva za finance, izobraževanje in zveznega urada za upravljanje kadrov. DOGE tako nadzira porabo šest milijard dolarjev, kar pomeni praktično neomejen vpliv nad proračunom in državno birokracijo.
Rezi v zdravstvu in zlom humanitarnih projektov
DOGE se loteva tudi popolne ukinitve USAID, ameriške agencije za razvojno pomoč z 10.000 zaposlenimi. Že zdaj je posledica tega ukinitev okoli 30 kliničnih raziskav, kampov za begunce v Sudanu in Čadu, pomoči Palestincem in Jemencem ter programov za zdravljenje HIV-a in sledenje opicam v Afriki.
Politizacija pravosodja
Trump je znova uporabil ministrstvo za pravosodje kot politično orožje. Po množičnih odpuščanjih tožilcev, ki so sodelovali v preiskavah proti njemu, je ustanovil posebno delovno skupino, ki nadzoruje in preiskuje pravosodne uradnike, povezane z dogodki 6. januarja 2021.
FBI in Združenje agentov FBI sta vložila tožbo proti administraciji, da bi preprečili objavo identitete okoli 5000 agentov, ki so sodelovali pri preiskavi napada na Kapitol. Trump je že napovedal odpuščanja določenih agentov.
Farsa kriptovalut: $Trump in $Melania
Trump je izdal lasten kripto kovanec $Trump, ki je v nekaj urah dosegel tržno vrednost 27 milijard dolarjev. Njegova podjetja naj bi imela v lasti 80 % vseh žetonov, projekt pa je izvedla CIC Digital LLC. Analitiki opozarjajo na možne zlorabe in insajdersko trgovanje, saj so Trumpovi sodelavci nadzorovali še dodatnih 800 milijonov žetonov.
Sledil je še kovanec $Melania, poimenovan po prvi dami. Njegova vrednost je po začetnem skoku s 13,73 dolarja padla na 0,99 dolarja. Kritiki projekt označujejo za t. i. »rug pull« prevaro, kjer se umetno zviša vrednost in nato hitro proda, vlagatelji pa izgubijo denar. Opozarjajo tudi na možnost tujega vplivanja prek nakupov žetonov.
Grožnje z aneksijami in »Riviera Gaza«
Trump je v dvanajstih tednih predlagal aneksijo Kanade, »prevzem« Grenlandije ter vojaški nadzor nad Panamo. Najbolj kontroverzen predlog je bil povezan z Gazo, za katerego je dejal, da gre za »izjemno dragoceno nepremičnino«, predlagal raselitev 2,1 milijona Palestincev, pri čemer naj bi Gaza postala »ameriška riviera«. Na svojem socialnem mediju Truth Social je celo objavil video, ustvarjen z umetno inteligenco, kjer z Benjaminom Netanjahujem leži na plaži v Gazi.
Prijaznost do Putina, oster napad na Zelenskega
Trump je v preteklosti trdil, da vojne v Ukrajini ne bi bilo, če bi bil on predsednik, ob tem pa Putina označuje za mirovnika. Ukrajini je zatem začasno ustavil vojaško pomoč in poskušal izsiliti sporazum o rudninah, v zameno za nadaljnjo podporo.
V Beli hiši se je odvila sramotna scena, ko sta Trump in senator JD Vance kritizirala predsednika Zelenskega, da je »nevaren in nehvaležen«, ker ni nosil obleke.
Trgovinska vojna in napetosti med zavezniki
Trump je močno poslabšal odnose s tradicionalnimi ameriškimi zavezniki. Evropejce je razburil s svojim odnosom do Ukrajine in zveze NATO, azijske partnerje pa z uvedbo drastičnih carin.
Brez kakršnegakoli opozorila je uvedel carine na vse države, s katerimi ima ZDA trgovinski primanjkljaj. Ta poteza je šokirala tako zaveznike kot tudi ekonomske analitike. Po burnih odzivih trgov in padcih borznih indeksov je carine umaknil vsem razen Kitajski.
Kitajska se je odzvala s protiukrepi in sporočilom, da ima podporo preostalega sveta. Trumpova politika je spodbudila nova strateška zavezništva – zbližale so se nekoč smrtne tekmice Kitajska, Japonska in Južna Koreja.
Posebej sumljivo je, da se je število nakupov 'call' opcij na indeks Nasdaq močno povečalo manj kot 20 minut pred njegovo napovedjo, kar kaže na možrebitni dogovor na podlagi notranjih informacij.
Po ameriški zakonodaji je za tovrstno insajdersko trgovanje predvidena kazen do 20 let zapora, celotno zadevo pa je še dodatno razplamtel posnetek s platforme X, na kateri Trump razlaga, da so njegovi prijatelji, vključno z milijarderjem Charlesom Schwabom, dan pred napovedjo zaslužili milijarde dolarjev.
Trumpov avtoritarni obrat?
Vse več analitikov opozarja, da Trumpov drugi mandat ni zgolj politični eksperiment, temveč premik proti centralizaciji moči, avtoritarnosti in sistemskemu spodkopavanju neodvisnih institucij. Svet zadržano spremlja nadaljnji razvoj »političnega eksperimenta« brez primere v sodobni demokraciji.
