Trajni opomnik na holokavst
Danes mineva 80 let od osvoboditve največjega in najbolj zloglasnega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau, v katerem je umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.
Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajni opomnik na holokavst, sistematično in množično iztrebljanje Judov, ki ga je med drugo svetovno vojno izvajala nacistična Nemčija. Nacisti so v okviru t. i. dokončne rešitve judovskega vprašanja pobili šest milijonov Judov iz vse Evrope oziroma več kot tretjino celotnega tedanjega judovskega prebivalstva na svetu. Prav uničevalno taborišče, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je bilo v središču nacistične kampanje; v njem je bilo ubitih največ ljudi.
Nemčija ima za vedno odgovornost ohranjati spomin na holokavst.
2300 deportiranih Slovencev
Od več kot 1,3 milijona tam zaprtih je bodisi zaradi zadušitve v plinskih celicah bodisi zaradi izstradanja, izčrpanosti ali bolezni v štirih letih in pol umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov, med žrtvami pa so bili tudi Poljaki, Romi, sovjetski vojni ujetniki in pripadniki drugih narodnosti. V Auschwitz je bilo deportiranih več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300.
Nacisti so taborišče Auschwitz po okupaciji Poljske leta 1939 vzpostavili na območju nekdanje vojašnice. Prve taboriščnike, poljske politične zapornike, so tja namestili junija 1940. Septembra 1941 so v taborišču izvedli prvo množično usmrtitev s plinom; žrtve so bili sovjetski vojni ujetniki in Poljaki. Januarja 1942 so začeli izvajati množične poboje Judov. Marca istega leta so taborišče razširili z dodatnim delom, Birkenauom, kjer so postavili velikanske plinske celice in krematorije.
Kompleks so začeli opuščati sredi leta 1944: do 27. januarja 1945, ko so tja prišli sovjetski vojaki, je bilo v njem le še okoli 7000 taboriščnikov, večinoma tistih, ki niso mogli hoditi. Okoli 60.000 so jih nacisti ob umikanju proti zahodu prisilili k odhodu na t. i. pohode smrti proti drugim taboriščem.
Na območju nekdanjega taborišča Auschwitz-Birkenau od leta 1947 deluje spominski muzej, kjer bo osrednja slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve, in sicer v posebnem šotoru ob vhodu v nekdanje taborišče, kjer bo v opomin tudi tovorni vagon. Pričakujejo okrog 3000 gostov, številne državne voditelje, ministre in kronane glave, ne bo predstavnikov Rusije, iz Slovenije se bo slovesnosti udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Zbrani bodo prisluhnili tudi nekaj preživelim taboriščnikom, ki so stari več kot 90 let.
Po Evropi so se v zadnjih tednih že zvrstili številni dogodki ob obletnici. Nemški kancler Olaf Scholz je ob več priložnostih te dni poudaril, da ima Nemčija za vedno odgovornost ohranjati spomin na holokavst. »Sem proti temu, da obrnemo list, rečemo, da je bilo to že dolgo nazaj,« je dejal in Nemce pozval k zavedanju te odgovornosti.
1300 Slovencev je v taborišču umrlo.
