ŠTUDIJA
Tretji odmerek in splošno prebivalstvo – ga sploh potrebujemo?
Cepljenje splošne populacije s poživitvenim odmerkom v tej fazi pandemije ni primerno, pravi študija.
Odpri galerijo
Cepljenje proti covidu. FOTO: Leon Vidic, Delo
Cepiva so dovolj učinkovita pri preprečevanju hude oblike koronavirusne bolezni 2019, tako da trenutno splošnega prebivalstva ni treba cepiti s tretjim odmerkom cepiv proti covidu, kaže danes objavljeno znanstveno poročilo.
Ob pregledu kliničnih preizkusov in opazovalnih študij so avtorji poročila ugotovili, da cepiva ostajajo visoko učinkovita proti hudim oblikam covida 19 pri vseh glavnih koronavirusnih različicah, vključno z delto, manj učinkovita pa so pri preprečevanju asimptomatskega covida.
»Trenutno dostopne študije ne zagotavljajo verodostojnih dokazov o bistvenem upadu zaščite pred hudim potekom bolezni, ki je glavni cilj cepljenja,« je povedala glavna avtorica znanstvenega poročila Ana-Maria Henao-Restrepo.
Avtorji poročila, objavljenega v znanstveni reviji The Lancet, so sklenili, da »cepljenje splošne populacije s poživitvenim odmerkom v tej fazi pandemije ni primerno«.
Trenutne različice se po ugotovitvah znanstvenikov niso razvile v zadostni meri, da bi se izognile imunskemu odzivu, ki ga zagotavljajo cepiva, ki so trenutno v uporabi. Če bi se v prihodnje razvile mutacije, ki bi se izognile imunskemu odzivu, bi bilo po njihovem mnenju bolje uporabiti poživitvene odmerke, prilagojene novejšim različicam.
Več držav je zaradi koronavirusne različice delta, ki se hitro širi, začelo cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Nekatere cepijo starejše in tiste z oslabljenim imunskim sistemom, Izrael pa poživitveni odmerek ponuja vsem, starejšim od 12 let.
Svetovna zdravstvena organizacija sicer države poziva, naj do konca leta ne cepijo s tretjim odmerkom, saj več milijonov ljudi v revnejših državah po svetu še vedno čaka na prvi odmerek.
Ob pregledu kliničnih preizkusov in opazovalnih študij so avtorji poročila ugotovili, da cepiva ostajajo visoko učinkovita proti hudim oblikam covida 19 pri vseh glavnih koronavirusnih različicah, vključno z delto, manj učinkovita pa so pri preprečevanju asimptomatskega covida.
»Trenutno dostopne študije ne zagotavljajo verodostojnih dokazov o bistvenem upadu zaščite pred hudim potekom bolezni, ki je glavni cilj cepljenja,« je povedala glavna avtorica znanstvenega poročila Ana-Maria Henao-Restrepo.
Avtorji poročila, objavljenega v znanstveni reviji The Lancet, so sklenili, da »cepljenje splošne populacije s poživitvenim odmerkom v tej fazi pandemije ni primerno«.
Prednost tistim, ki čakajo prvi odmerek
Henao-Restrepova je poudarila, da je treba pri cepljenju dati prednost tistim ljudem po svetu, ki še čakajo na prvi odmerek. »Če so cepiva porabljena tam, kjer bodo najbolj koristila, lahko pospešijo konec pandemije, saj bodo preprečevala nadaljnji razvoj različic,« je povedala.Trenutne različice se po ugotovitvah znanstvenikov niso razvile v zadostni meri, da bi se izognile imunskemu odzivu, ki ga zagotavljajo cepiva, ki so trenutno v uporabi. Če bi se v prihodnje razvile mutacije, ki bi se izognile imunskemu odzivu, bi bilo po njihovem mnenju bolje uporabiti poživitvene odmerke, prilagojene novejšim različicam.
Več držav je zaradi koronavirusne različice delta, ki se hitro širi, začelo cepljenje s tretjim odmerkom cepiva proti covidu. Nekatere cepijo starejše in tiste z oslabljenim imunskim sistemom, Izrael pa poživitveni odmerek ponuja vsem, starejšim od 12 let.
Svetovna zdravstvena organizacija sicer države poziva, naj do konca leta ne cepijo s tretjim odmerkom, saj več milijonov ljudi v revnejših državah po svetu še vedno čaka na prvi odmerek.
