Trump podpisal prve ukaze: eden od njih bo zelo prizadel Slovenijo
Ameriški predsednik Donald Trump je ob vrnitvi v Belo hišo v ponedeljek nadaljeval podpisovanje izvršnih ukazov. Med ukazi, ki jih je podpisal v neposrednem televizijskem prenosu, sta bili pomilostitev okrog 1500 obsojencev za napad na kongres in razglasitev izrednih razmer na južni meji z Mehiko.
Trump je podpisal še ukaz o umiku ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), o ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije in zaščiti žensk pred radikalnimi ideologijami.
Trump je ob vrnitvi v Ovalno pisarno Bele hiše, ki jo je zapustil po prvem mandatu leta 2021, našel tudi tradicionalno pismo predhodnika, vendar vsebine sporočila Joeja Bidna z novinarji ni delil. Je pa z njimi govoril o številnih temah in med podpisovanjem izvršnih ukazov odgovarjal na vprašanja.
Začelo se bo 1. februarja
Med drugim je napovedal, da bo 1. februarja uvedel 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, čeprav imajo ZDA z obema državama sklenjen sporazum o prosti trgovini, ki so ga posodobili na Trumpovo pobudo v njegovem prvem mandatu.
Članice Nata bodo morale nameniti 5 odstotkov
Povedal je tudi, da bodo morale države članice zveze Nato za obrambo nameniti pet odstotkov svojih proračunov.
Slovenija se počasi 'plazi' k dvema odstotkoma (do leta 2030), ko v Natu že govorijo o dodatnem povečanju izdatkov. Priljubljenost Nato pakta v Sloveniji je ena nižjih v zavezništvu.
Glede vojne v Ukrajini pa je dejal, da je predsednik Volodimir Zelenski pripravljen na dogovor za končanje vojne, za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa še ne ve. Menil je, da Putin z vojno uničuje Rusijo in bi bilo bolje zanj, da sprejme dogovor.
Časa za prerekanje z novinarji ni bilo, saj je Trump hitro podpisoval ukaze brez spuščanja v pretirane podrobnosti. Največ vprašanj je zadevalo južno mejo in priseljevanje, pri čemer je Trump dejal, da nima nič proti temu, če priseljevanje poteka po zakoniti poti. »Potrebujemo ljudi,« je dejal.
Razglasitev izrednih razmer na meji z Mehiko pomeni, da lahko Trump na mejo pošlje vojsko in poveča porabo za njeno varovanje. To je storil že leta 2019 za financiranje gradnje mejnega zidu, vendar so ga doletele tožbe zveznih držav in organizacij.
Podobno se po pričakovanjih tožbe obetajo tudi sedaj, še posebej glede ukinitve pravice do državljanstva z rojstvom. Od leta 1868 namreč 14. amandma k ustavi zagotavlja pravico do državljanstva vsem rojenim na ozemlju ZDA. Trump je potrdil, da so tožbe možne, vendar zagotovil, da ima ukaz podlago.
Pomilostitev naletela na ostro kritiko
Pomilostitev več kot 1500 obsojencev za napad na kongres 6. januarja 2021, ki jih je Trump opredelil kot talce Bidnove vlade, je naletela na ostro kritiko nekdanje predsednice predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Prepričana je, da gre za sramotno dejanje. »To je nezaslišana žalitev pravosodnega sistema in junakov, ki so ščitili kongres in ustavo,« je v izjavi sporočila Pelosijeva.
Trump je dejal, da pričakuje, da bodo talce začeli izpuščati nemudoma. Med okrog 1500 pomilostitvami je sicer nekaterim le znižal kazen. Televizija ABC je poročala, da je med pomiloščenimi nekdanji vodja skupine Ponosni fantje Enrique Tarrio, ki je bil obsojen na 22 let zapora. Postopek za njegovo izpustitev se je že začel.
Dovoljenje za delovanje TikToku, želi si deljeno lastništvo
Med odmevnimi ukazi je tudi dovoljenje za nadaljevanje delovanja TikToku za 75 dni. Zvezni zakon od ponedeljka naprej prepoveduje delovanje družbenega medija v ZDA, če se ni začel postopek za ločitev od kitajskega lastnika ByteDance. Postopek se ni začel, vendar je Trump prepričan, da se bo to zgodilo v naslednjih tednih in mesecih, pri čemer bo 50-odstotni lastniški delež ameriški.
Ob tem je razložil, da se bodo ameriška tehnološka podjetja tepla za delež v TikToku, in namignil na verjetnost skupnega kitajsko-ameriškega lastništva.
Če Kitajska ne privoli v prodajo 50-odstotnega deleža, bo to za Trumpa sovražno dejanje. Pojasnil je še, da je spremenil mnenje o TikToku, ker ga je začel uporabljati in ker ga uporabljajo mladi.
Trump je ZDA umaknil iz WHO že v prvem mandatu, zaradi sporov okrog ukrepov proti pandemiji covida-19, Biden pa je nato njegovo odločitev preklical.
Podobno je Trump v prvem mandatu umaknil ZDA iz svetovnih prizadevanj proti podnebnim spremembam, tokrat pa jih je umaknil iz Pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga dosegli s prizadevanji Bidnove vlade. Ob tem je še ustavil gradnjo elektrarn na veter na morju.
Trump je podpisal ukaz o ustanovitvi »ministrstva« za vladno učinkovitost (Doge), ki ga bo vodil milijarder Elon Musk. Proti temu so že bile vložene tožbe, saj predsednik ministrstva brez kongresa ne more ustanoviti. Šlo naj bi sicer za posvetovalni organ.
Trump je ob tem povedal, da Musk, ki je prevzel pobude glede nekaterih politik nove vlade, ne bo dobil pisarne v Zahodnem krilu Bele hiše.
Ukinil je zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo v zdravstvu
Še pred prihodom v Belo hišo je Trump v športni dvorani Capital One podpisal izvršni ukaz za odpravo 78 Bidnovih izvršnih ukazov, med njimi njegovo črtanje Kube s seznama držav podpornic terorizma.
Začasno je prepovedal tudi nove vladne regulacije in zaposlovanje v zveznih agencijah, ukinil je zaščito transspolnih oseb pred diskriminacijo v zdravstvu in odredil zvezno pomoč državam pri zagotavljanju sredstev za usmrtitve.
Odmeva pa tudi njegova ukinitev Bidnovega ukaza glede razvoja umetne inteligence. Biden je podjetjem ukazal, naj delijo podatke o varnostnih grožnjah z zveznimi regulatorji, in pozval k oblikovanju standardov za uravnotežen in varen razvoj. Trump je sedaj to odpravil.
