Trump pošilja astronavte na Luno in proti Marsu

Ameriški predsednik Donald Trump pošilja astronavte nazaj na Luno: ta ponedeljek je podpisal direktivo o vesoljski politiki in obljubil, da bodo ZDA ostale vodilne pri raziskovanju vesolja. Program Američanov ne bo popeljal le nazaj na Luno, omogočal bo tudi polet astronavtov do Marsa. Načrt nove vesoljske politike zahteva, da direktor vodi Naso k inovativnemu in trajnostnemu programu raziskovanja v povezavi s komercialnimi vesoljskimi družbami in mednarodnimi partnerji. Tako bi lahko razširili dejavnost in raziskovanje zunaj sončnega sistema. Bolj učinkovito naj bi se organizirali vlada, vladne službe, zasebna industrija, vključno z mednarodnimi partnerji: tako bi položili temelje za vrnitev človeških posadk in raziskovalcev na površino Lune, kar bi omogočilo izvedbo naslednjega koraka: človeško raziskovanje Marsa. »Direktiva, ki jo danes podpisujem, je prvi korak vrnitve ameriških astronavtov na Luno po letu 1972 in vključuje tudi dolgoročni program. Tokrat ne bomo samo zasadili zastave in pustili sledi škornjev, ampak bomo postavili temelj za morebitni polet človeka na Mars in morda nekoč tudi k mnogo bolj oddaljenim svetovom,« je dejal Trump.

Luna v Beli hiši

Med uglednimi gosti, ki so bili pri podpisu, so bili senator Harrison Schmitt, Buzz Aldrin, Christine Koch in Peggy Whitson, ki je v orbiti preživela 665 dni, več kot kateri koli Američan ali katera koli ženska na svetu. Schmitt je na Luni pristal pred 45 leti, kot član posadke Apolla 17, ki je zadnja obiskala ta naš naravni satelit. Aldrin, rektor Mednarodne vesoljske univerze v Strasbourgu, je bil drugi človek, ki je stopil na Lunino površino, Whitsonova je bila aprila na krovu Mednarodne vesoljske postaje in takrat govorila s predsednikom.
V Belo hišo so prinesli tudi delček kamna z Lune: vzorec 70215 je pobrala in pripeljala posadka Apolla 17. Gre za bazaltno lavo, stara naj bi bila 3,84 milijarde let. Vzorec, težak 14 gramov, so odrezali od večjega kamna, težkega 8,1 kilograma. Med poleti vesoljskih ladij Apollo v letih 1969–1972 so z Lune pripeljali 2196 različnih kamnov v skupni teži 381 kilogramov. Znanstvena raziskovanja so pomagala pri razumevanju geološke zgodovine Lune in Zemlje pa tudi pri razumevanju mineralov, kemičnih snovi in virov.

Male miške

Pred 45 leti je Luno obiskal zadnji Apollo, in sicer 17, s pomočjo močne satelitske rakete Saturn V. je poletel 7. decembra 1972. Zadnji polet tja in nazaj je trajal 12 dni in 14 ur. Na krovu so bili poveljnik Eugene Cernan, pilot komandnega in servisnega modula Ronald Evans in poveljnik lunarnega modula Harrison Schmitt; Cernan in Schmitt sta opravila tri sprehode po površini v skupnem času 22 ur in prevozila 36 kilometrov z električnim džipom. Od lunarnega modula sta se oddaljila za največ 7,6 kilometra. Zbrala sta 110,5 kilograma vzorcev, največ od katere koli odprave Apolla. Malo znano je, da so astronavti s seboj vzeli pet mišk, štiri samce in samičko, ena je poginila.