Trump žali predsednike
Obamo je označil za slabiča, Merklovo za neumno. Po drugi strani želi ustreči Putinu.
Odpri galerijo
Carla Bernsteina mnogi poznajo kot preiskovalnega novinarja, zaslužnega, da je v javnost prišla afera Watergate, preostali ga bodo spoznali kot človeka, ki je v javnost spravil telefonske pogovore ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetovnimi voditelji. Mnogi so bili šokirani, saj se je izkazalo, da je Trump do kolegov izjemno nespoštljiv, če ne že kar sovražno naravnan, medtem ko drugim, še najbolj ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, želi na vse kriplje ustreči. Prav s slednjim sta imela precej zanimivih pogovorov, v katerih je Trump svoje predhodnike, še posebno Baracka Obamo in Georgea W. Busha, označil za imbecile in slabiče. Slabič je po njegovem mnenju tudi britanska premierka Theresa May, nemško kanclerko Angelo Merkel pa ima kar za neumno. Obema je to povedal tudi osebno.
Pri Mayevi ga je predvsem zmotil njen odnos do brexita, Nata in begunske politike, češ da se s problematiko spopada brez hrbtenice, med pogovori pa se je tudi drugače pogosto do nje vedel povsem nedostojno. Neprimerna je bila tudi Trumpova komunikacija s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ter kanadskim Justinom Trudeaujem, pogosto je žalil in poskušal diskreditirati avstralskega premierja Scotta Morrisona. Povsem drugače pa se je obnašal do turškega diktatorja Recepa Erdogana, s katerim je bil redno v stiku, in pogosto se mu je, enako kot Putinu, dobrikal ter ga poskušal impresionirati. A Erdogan in Putin sta, pravi Bernstein, vedela, da bolj malo ve o stanju na Bližnjem vzhodu, kar sta s pridom izkoriščala, še posebno Erdogan, ki je imel poseben privilegij, da je lahko Trumpa poklical, kadar se mu je zahotelo, in to mimo običajnih protokolov, ki veljajo za klice v Belo hišo, kar je varnostnike spravljalo v obup.
45. ameriški predsednik je Donald Trump.
Pri Mayevi ga je predvsem zmotil njen odnos do brexita, Nata in begunske politike, češ da se s problematiko spopada brez hrbtenice, med pogovori pa se je tudi drugače pogosto do nje vedel povsem nedostojno. Neprimerna je bila tudi Trumpova komunikacija s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ter kanadskim Justinom Trudeaujem, pogosto je žalil in poskušal diskreditirati avstralskega premierja Scotta Morrisona. Povsem drugače pa se je obnašal do turškega diktatorja Recepa Erdogana, s katerim je bil redno v stiku, in pogosto se mu je, enako kot Putinu, dobrikal ter ga poskušal impresionirati. A Erdogan in Putin sta, pravi Bernstein, vedela, da bolj malo ve o stanju na Bližnjem vzhodu, kar sta s pridom izkoriščala, še posebno Erdogan, ki je imel poseben privilegij, da je lahko Trumpa poklical, kadar se mu je zahotelo, in to mimo običajnih protokolov, ki veljajo za klice v Belo hišo, kar je varnostnike spravljalo v obup.