Trumpa mamijo kovine
Kaj je v ozadju želja novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa po zavzetju Grenlandije? Vir blizu bodoče Trumpove administracije je za New York Post povedal, da gre za »pošiljanje močnega in premišljenega sporočila Pekingu«. Združene države Amerike so namreč, kot je poročal Wilsonov center, možganski trust v Washingtonu, osredotočen na zunanjo politiko, vpletene v tristranski boj s Kitajsko in Rusijo glede naravnih virov arktične regije. Gre za litij, kobalt in grafit. ZDA bi tako po eni strani dobile dostop do redkih kovin, ključnih pri proizvodnji hibridnih avtov in tehnoloških izdelkov. Po drugi pa bi tudi imele večji vojaški nadzor nad tem delom sveta.
Grenlandija, ta največji otok na svetu, katerega dobrih 80 odstotkov prekriva led, je od leta 1953 sestavni del danske kraljevine. Zato na Danskem niso prav nič navdušeni nad Trumpovo idejo. Po drugi strani pa se v grenlandski prestolnici Nuuk že sliši mnenja nekaterih prebivalcev, da bi bilo dobro zapustiti Dansko.
1953. LETA je postala sestavni del Danske.
Ena od teh, 39-letna vplivnica Qupanuk Olsen, je za švedski Aftonbladet povedala, da je Trumpova ideja nora, a da je sprožila razmislek o neodvisnosti Grenlandije. »Torej: namesto da Danci govorijo, da nam vsako leto plačajo veliko denarja, da preživimo samo po njihovi zaslugi, da lahko z nami ravnajo, kakor hočejo, saj nas je samo 57.000, da smo alkoholiki in ničesar ne moremo sami, bi se potem vse postavilo na glavo. In lahko bi rekli 'v redu, Danska, ti si tista, ki boš izginila',« je bila slikovita.
Prepričana je, da nikoli ne bodo postali ameriška zvezna država. Olsenova, ki ima 300.000 sledilcev na družbenih omrežjih, je spomnila, da ima ameriška vojska že sedaj na otoku svoje vojaške baze: »To je v redu, dokler za to plačujejo. Njihovi vojaki se ne mešajo z lokalnim prebivalstvom, ampak se držijo zase. In s tem nimam težav.« Tega, da bi ZDA z vojaško silo zavzele otok, pa se ne boji.
