Trumpov drugi mandat: Masovne deportacije, visoke carine in gradnja zidu?
Donald Trump, vodja Republikanske stranke, bo kot 47. predsednik ZDA po zmagi na volitvah začel svoj drugi mandat. Pri svojih 78 letih je najstarejši izvoljeni predsednik doslej in prvi nekdanji predsednik, ki je bil ponovno izvoljen po več kot 130 letih.
A kljub temu Trump načrtuje ambiciozne poteze v prvih 100 dneh mandata, vključno z množičnimi deportacijami, visokimi carinami in večjo domačo proizvodnjo fosilnih goriv, poroča The Mirror.
Trumpovo zmago pripisujejo obljubi, da bo »končal inflacijo« za Američane, ki se spopadajo z naraščajočimi stroški. Vendar pa bi njegovi ukrepi lahko prinesli ravno nasprotno – rast cen za povprečne Američane, opozarja dr. Thomas Gift, direktor Centra za ameriško politiko na University College London.
Trump naj bi namreč načrtoval drastične carine na vse uvožene izdelke, kar bi lahko sprožilo gospodarsko negotovost in zvišalo cene.
Trpela bo svetovna trgovina
Dr. Gift pojasnjuje, da Trump za uvedbo teh carin ne potrebuje odobritve kongresa, saj lahko sprejme izvršne ukaze in jih uveljavi takoj.
Takšne carine bi lahko močno prizadele Evropo, ki kar petino svojega izvoza usmeri v ZDA. Po besedah dr. Gifta bi to resno vplivalo na svetovno trgovino, višje cene pa bi nosili ameriški potrošniki, saj bi se stroški prenesli na vsakdanje nakupe. Carine bodo gotovo ključni del Trumpovega programa, saj jih lahko uvede neodvisno od kongresa.
Pri preseljevanju bo težje
Trumpove politike glede priseljevanja pa bodo najverjetneje naletele na večje ovire. Zaradi političnih, pravnih in operativnih izzivov množične deportacije skoraj zagotovo ne bodo izvedljive.
Dr. Gift pojasnjuje: »V prvih 100 dneh mandata imajo predsedniki največ možnosti za uveljavitev zakonodaje, zato je od Trumpa odvisno, katere prioritete bo izbral. Čeprav bo pritiskal za gradnjo zidu in povečanje sredstev za varnost na meji, so obljube o množičnih deportacijah nerealistične.«
Mnoge skrbita okolje in pravica do splava
Okoljevarstveniki v ZDA in po svetu izražajo skrb, saj verjamejo, da bodo Trumpove politike še dodatno prispevale h globalnemu segrevanju. »Če ste okoljevarstvenik, na Trumpovo administracijo verjetno ne gledate pozitivno,« pravi dr. Gift. Trumpova prizadevanja za povečanje energetske proizvodnje vključujejo podporo frackingu in deregulacijo, kar bo zmanjšalo zahteve glede uporabe fosilnih goriv in povečalo vpliv na okolje.
Med ključnimi točkami med demokrati je tudi strah pred nacionalno prepovedjo splava, vendar ima Trump na tem področju omejena pooblastila. Dr. Gift pojasnjuje, da se Trump večinoma zavzema za to, da odločanje o splavu ostane v pristojnosti posameznih zveznih držav.
