Trumpov zet namerava graditi nebotičnike v središču Beograda
V nizu protestov v zadnjih letih bi lahko Beograjčani kmalu znova stopili na ulice in nasprotovali nameri vlade, da odstopi prostore napol porušenega nekdanjega generalštaba vojske, ki je bil leta 1999 dvakrat bombardiran med napadi Nata, ameriškemu podjetju oziroma zetu nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
13. marca se je oglasil opozicijski poslanec Aleksandar Jovanović Ćuta, ki je zatrdil, da je minister za gradbeništvo Goran Vesić s podjetjem Kushner Realty LLS podpisal memorandum o soglasju o gradnji poslovno-stanovanjskega kompleksa na mestu ruševin nekdanjega vojaškega štaba.
Jovanović je novinarjem pokazal domnevni dokument srbske vlade, v sklepu katerega piše, da gre za »revitalizacijo in razvoj lokacije« bombardiranega generalštaba, ki »ni pravno zavezujoč«. V dokumentu piše, da bi šlo za »projekt posebnega pomena«. Vesić je pod pritiskom odzivov javnosti potrdil, da je dobil pooblastilo vlade, ne pa tudi, da je karkoli podpisal.
Jared Kushner, zet in svetovalec nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Beli hiši, je nekaj dni pozneje z izjavo za New York Times (NYT) pričal o načrtovani naložbi v luksuzne nepremičnine v Srbiji in Albaniji ter potrdil, da je v tej zgodbi več kot le dim.
»Z veseljem delim koncepte razvoja projekta, ki smo jih ustvarili za albansko obalo in središče Beograda,« je Kushner zapisal na družbeni platformi X. Ob objavi je dodal tudi štiri fotografije, od katerih ena prikazuje arhitekturni koncept bodočega nepremičninskega kompleksa z dvema modernima nebotičnikoma v središču Beograda.
Po poročanju NYT z dne 18. marca je naložba vredna 500 milijonov dolarjev, Kushnerjevo podjetje pa naj bi brezplačno dobilo v najem prostor bombardiranega sedeža za 99 let, pri čemer bi 22 odstotkov dobička pobrala država Srbija.
Luksuzno hotelsko-apartmajsko naselje bi imelo tudi spomenik in muzej, ki bi ljudi spominjal na novejšo zgodovino in posledice Natovih zračnih napadov.
Vučić je nad idejo 'navdušen'
Srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki velja za »alfo in omego« za projekte »posebnega pomena« v Beogradu in po vsej Srbiji, je celotni zgodbi dal dodatno dozo uradnosti. Vučić je dejal, da ga ta ideja »navdušuje«, čeprav trdi, da jo »delno pozna«.
Ob začetku gradnje tovarne v Inđiji je novinarjem dejal, da je »vesel«, da bo problem v središču prestolnice rešen, in izrazil upanje, da bo dovolj časa »za selitev Generalštaba in Ministrstva za obrambo«, ki uporabljata preostali del bombardiranih objektov.
Luksuzno hotelsko-apartmajsko naselje bi imelo tudi spomenik in muzej, ki bi ljudi spominjal na novejšo zgodovino in posledice Natovih zračnih napadov.
Beograjska strokovna javnost, predvsem arhitekti in urbanisti, že leta opozarja, da vlada posega po netransparentnih projektih, ki močno posegajo v urbana okolja, favorizirajo tuja podjetja in domače nove bogataše.
Te kritike so povzete pod sloganom »investitorski urbanizem«, ki ga je vse pogosteje slišati v razlagah, da za te usluge, pogosto brez javnih razpisov in brez strokovne podlage, vladajoča stranka na hitro spreminja že sprejete urbanistične načrte.
Kritiziran s strani strokovne javnosti
»Zadeva Generalštab« je kot ena v nizu urbano-političnih afer za srbsko javnost še posebej nesmiselna in paradoksalna v luči dejstva, da je bombardiranje Nata vodila Amerika in da se zdaj ta prostor daje »na pladnju« ameriškemu podjetju. Še toliko bolj, ker poznavalci poudarjajo, da glede na trenutno razpoložljivost objekta, v njem ni interesa za občane.
»Na tem mestu je brez pameti graditi - to je državno središče Srbije«, je ta teden opozoril predsednik srbske Akademije za arhitekturo Bojan Kovačević in namigoval na to, da so v tej soseščini sedeži več drugih ministrstev in državnih uprav.
Poleg vsega pa je tik ob nebotičnikih, ki jih namerava postaviti Kushner, tudi zgodovinska stavba Generalštaba Kraljevine Jugoslavije, zgrajena z denarjem, prejetim v imenu vojne odškodnine od Avstro-Ogrske po 1. Svetovni vojni. Stavba je bila leta 1937 razglašena za najlepšo stavbo v Beogradu in ima status zaščitenega kulturnega spomenika.
Usoda te stavbe v novi mešanici in prerazporeditvi gradbeno-političnih urbanističnih kart v Beogradu še ni znana, arhitekti in urbanisti trdijo, da jo je skoraj nemogoče vključiti v gabarite kompleksa in nebotičnikov, ki jih namerava z blagoslovom srbskih oblasti graditi Trumpov zet, poroča net.hr.
