Truplo svetnice buri duhove, po 500 letih še ni razpadlo
Iz cerkve v Španiji so prejšnji mesec izkopali ostanke svetnice Terezije Avilske, ki je umrla leta 1582. Znanstveniki so se lahko po več desetletjih znova prepričali, da truplo svetnice ne razpada. O tem so prvič poročali leta 1914, od takrat pa zadeve niso več preverjali. Krsto so zdaj odprli, da bi odkrili, zakaj truplo ne razpada, pa tudi, da bi izvedeli več o svetnici in njenem zdravstvenem stanju. Prepričali so se, da telo v krsti iz srebra in marmorja res ne razpada in da je obraz tako ohranjen, da so svetničine poteze še vedno prepoznavne.
Truplo je shranjeno v krsti iz srebra in marmorja.
Sveta Terezija je zavetnica šahistov, klekljaric, izgubljenih staršev, ljudi, ki potrebujejo milost, redovnikov, ljudi, zasmehovanih zaradi svoje pobožnosti, in tistih, ki so bolni. Za svetnico je bila razglašena marca 1622, leta 1970 pa je postala prva ženska, ki so jo povišali v cerkveno učiteljico – to je čast, ki jo podelijo svetnikom, ki pomembno prispevajo k cerkvenemu nauku.
Preobrazila je red karmeličank, tako da je uvedla zapovedano popolno uboštvo, njeni strogi novi predpisi pa so vključevali tudi redno bičanje enkrat na teden. Pomagala je ustanoviti moški red karmeličanov. Slavno svetnico so radi upodabljali tudi umetniki, najbolj znana je mojstrovina kiparja Berninija Zamaknjenje svete Tereze v baziliki Santa Maria della Vittoria v Rimu.
Imela nenavadno ostre kosti na stopalih
Telo svete Terezije še vedno proučujejo, rezultatov preiskav o tem, zakaj je tako ohranjeno, pa še niso javno objavili. Znano je, da je imela nenavadno ostre kosti na stopalih, kar pojasni bolečine, ki jih je trpela med hojo, o katerih poročajo zapiski. Težave so ji povzročali tudi krči v mišicah in bolečine v želodcu. Bila je vrtoglava in je pogosto izgubila zavest.
Posmrtni ostanki Terezije Avilske so zaklenjeni z desetimi ključavnicami. Tri ključe ima vojvoda Alba, druge tri mesto Alba de Tormes, dodatne tri pa karmeličanski pater general v Rimu. Najpomembnejši pa je kraljevi ključ, ki ga hrani red karmeličanov.
