Tudi gola Mona Liza Leonardova?

Risba gole ženske, ki na moč spominja na slavno Mono Lizo, je nastala v studiu Leonarda da Vincija in jo je najverjetneje narisal sam mojster. Strokovnjaki pariškega muzeja Louvre, kjer je največja zbirka Leonardovih del na svetu, so temeljito proučili z ogljem narejeno delo, znano kot Monna Vanna – predlogo za sliko pol gole ženske –, ki ga že dolgo pripisujejo firenškemu studiu renesančnega umetnika, pripisovali so jo njegovemu učencu. »Obstaja velika verjetnost, da je delo večinoma opravil sam Leonardo,« je dejal Mathieu Deldicque, kurator pariškega muzeja. »Gre za zelo kakovostno delo, ki ga je opravil velik umetnik,« dodaja Deldicque, ki je sprožil preučevanje slike, ki so ga v slavnem laboratoriju C2RMF pod Louvrom več mesecev opravljali zgodovinarji in znanstveniki.

Monna Vanna je na ogled postavljena v muzeju Conde v Chantillyju severno od Pariza, kjer so nekoč živele najstarejše aristokratske družine, že od leta 1862 pa je del velikanske zbirke renesančne umetnosti. Skoraj zagotovo gre za pripravljalno študijo za olje na platnu, pravi Deldicque, lega roke in telesa pa je skoraj povsem identična Moni Lizi, Leonardovi skrivnostni mojstrovini, ki je na ogled postavljena v Louvru. Ne preseneča torej, da ji pravijo kar gola Mona Liza. Deli sta tudi podobne velikosti. No, mikroskopska preiskava je pokazala, da je risba nastajala iz levega zgornjega kota proti desnemu spodaj, kar kaže na levorokega umetnika. Leonardo, ki je umrl v Franciji leta 1519, pa je najbolj slavni levičar med slikarji! Da je delo nastalo med Leonardovim življenjem, je že pred to raziskavo potrdil louvrski konservator Bruno Mottin, a ga je begalo, ker je senčenje na vrhu risbe, blizu ženske glave, opravil desničar. No, po tistem so našli še več potencialnih dokazov, da je delo Leonardovo; odkrili so denimo mojstrovo priljubljeno tehniko sfumato, je dejal Deldicque in dodal, da je vendarle potrebna previdnost glede pripisovanja risbe velikemu vseznalcu. »Glede tega hočemo biti resni, znanstveni. A kakovost risbe tako z golim očesom kot po temeljiti analizi kaže, da jo je ustvarila izjemna roka.«

Junija jo bodo na ogled postavili na posebni razstavi v Chantillyju in tako proslavili 500. obletnico smrti umetniškega genija, ki se je rodil v Firencah leta 1452.