Pazite se morskih vetrnic: govorijo o strašansko pekočem ožigu
Letovanje se lahko hitro spremeni v pravo nočno moro. Čeprav je zelo neprijetno, so bodice morskega ježka v peti še najmanj. Mnogo huje je lahko, če pridete v stik z morsko vetrnico, kar se je zgodilo devetletnemu dečku na priljubljeni grški plaži Kalamaki na otoku Zakintos.
Deček je v neznosnih bolečinah in s hudimi opeklinami prišel iz vode, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. Po poročanju lokalnih medijev naj bi bil to letos že tretji primer. Tisti, ki so se z morskimi vetrnicami že srečali, pravijo, da je ožig tega ožigalkarja strašansko pekoč.
Kako huda je reakcija, je seveda odvisno od tega, za katero vrsto gre. Obstaja namreč več kot tisoč vrst. Morska vetrnica ima na lovkah, ustnem vencu, nematociste oziroma ožigalne celice. Med najbolj strupene spadajo morski oz. peklenski ogenj, katere ožig lahko povzroči razjedo na koži, preprogasta morska vetrnica, ki lahko povzroči šok, večorgansko odpoved in fulminantni hepatitis, ter nočna morska vetrnica, ki povzroči hud dermatitis in obsežno lokalno oteklino ter tudi akutno ledvično odpoved.
Kaj preži na nas
V slovenskem morju so najpogostejše rdeča morska vetrnica, voščena morska vetrnica in stražna vetrnica. Po vedenju naših strokovnjakov na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo v našem morju pa tudi v drugih delih Jadrana ni nevarnejših vrst.
Martina Orlando Bonača, strokovna raziskovalka, zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo, pojasni, da prvi dve domujeta na kamnitem morskem dnu, zato obstaja možnost, da se nanje nehote naslonimo ali stopimo. »V tem primeru nas lahko ožgejo in se na poškodovanem predelu običajno pojavi bolečina/srbečica in/ali izpuščaj. Če nas vetrnica opeče, moramo previdno iz kože odstraniti njene ostanke, najbolje kar v morski vodi, nato pa prizadeto mesto sprati pod zelo toplo vodo, saj je strup termolabilen.« Stara ljudska modrost pravi, da pomaga tudi, če prizadeti predel namažemo s kisom.
Strokovnjakinja nam je še zaupala, da ožig ne povzroča hujših posledic, so pa te lahko neprijetne. »Omenjene vrste vetrnic nas lahko opečejo predvsem na delu telesa, kjer je koža tanjša, medtem ko debelejše kože (npr. na rokah) ožigalkam ne uspe predreti. Večji zapleti se lahko pojavijo le v primeru alergijskih reakcij.
Pazite se pajka in črva
Poleg ožigalkarjev in morskih ježkov na plavalce v vodi prežijo tudi ognjeni črvi in morski pajki. Ognjeni črv ima po telesu bele čopke iz tankih iglic, ki z nevrotoksini povzročajo draženje kože in pekoč občutek. Če stopite nanj, lahko občutite slabost in vrtoglavico. V minulih letih so jih opazili v Rogoznici, na Braču, Korčuli in Mljetu. Najraje se zadržuje na peščenem dnu in med morsko travo od plitvine pa nekje do 40 metrov globine.
Precej neprijetno je lahko tudi srečanje z eno najbolj nevarnih rib v Jadranskem morju. Gre za morskega pajka, ki se običajno skriva v pesku. Riba ima na mešičkih strup, ob piku pa lahko pride do hudih bolečin, bruhanja, v skrajnih primerih celo do mišične paralize in smrti. Tako kot pri morski vetrnici je tudi strup morskega pajka termolabilen, zato je treba predel pika segrevati.
