NE MOREJO DOMOV
Ujeti na rajskem otoku prosijo: Pomagajte nam, zmanjkuje nam hrane
Pravijo, da jim ne dovolijo, da bi se vkrcali na ladjo.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Panya, Getty Images, Istockphoto
Več kot dva meseca je skupina petih ljudi ujeta na otoku Kyun Pila, ki pripada Mjanmaru. Angležinja Natalie Poole (35) je britanskim medijem razkrila, kako se je njena ekspedicija na rajske otoke spremenila v nočno moro, saj otoka ne morejo zapustiti. Zadnja ladja, s katero so tudi nameravali odpluti z otoka, je svojo plovbo namreč tik pred zdajci odpovedala.
»Pojma nimamo, kako bomo prišli do doma. Naše zaloge hrane in prve pomoči hitro kopnijo. Pazimo, kaj in koliko jemo, ampak kmalu bo tudi tega zmanjkalo,« je dejala Natalie, ki že 70 dni ujeta na otoku, kjer ji poleg štirih prijateljev delajo družbo škorpijoni in kače.
Skupina je na otok odpotovala z namenom reševanja koralnega grebena, a so se razmere hitro zaostrile, zaradi karantene, ki jo je razglasila Tajska, pa so obtičali na otoku.
»Kako smo? Kaj naj rečem? Imamo vzpone in padce,« je dejala in dodala, da je sreča v tem, da imajo vsaj signal in da lahko ostanejo v stiku s svojimi družinami. »Prosimo vas, pomagajte nam. V ponedeljek na otok prihaja ladja, ampak nas ne želijo sprejeti na krov, saj nimamo rezerviranih vozovnic za vrnitev domov. Pravijo, da jim moramo pokazati letalske vozovnice, a težava je v tem, da iz Yangona ni letov,« je povedala.
Pot z otoka do kopnega traja kar šest ur. Če bi se vmes močno poslabšalo vreme, pa pravi, da bi bila njihova vrnitev z otoka misija nemogoče.
Skupina si je na otoku sama naredila improviziran kamp, ki se nahaja približno 15 minut od počitniškega kompleksa, ki stoji na otoku. Kompleks je sicer zaprt že od začetka pandemije.
»Pojma nimamo, kako bomo prišli do doma. Naše zaloge hrane in prve pomoči hitro kopnijo. Pazimo, kaj in koliko jemo, ampak kmalu bo tudi tega zmanjkalo,« je dejala Natalie, ki že 70 dni ujeta na otoku, kjer ji poleg štirih prijateljev delajo družbo škorpijoni in kače.
Skupina je na otok odpotovala z namenom reševanja koralnega grebena, a so se razmere hitro zaostrile, zaradi karantene, ki jo je razglasila Tajska, pa so obtičali na otoku.
»Kako smo? Kaj naj rečem? Imamo vzpone in padce,« je dejala in dodala, da je sreča v tem, da imajo vsaj signal in da lahko ostanejo v stiku s svojimi družinami. »Prosimo vas, pomagajte nam. V ponedeljek na otok prihaja ladja, ampak nas ne želijo sprejeti na krov, saj nimamo rezerviranih vozovnic za vrnitev domov. Pravijo, da jim moramo pokazati letalske vozovnice, a težava je v tem, da iz Yangona ni letov,« je povedala.
Pot z otoka do kopnega traja kar šest ur. Če bi se vmes močno poslabšalo vreme, pa pravi, da bi bila njihova vrnitev z otoka misija nemogoče.
Skupina si je na otoku sama naredila improviziran kamp, ki se nahaja približno 15 minut od počitniškega kompleksa, ki stoji na otoku. Kompleks je sicer zaprt že od začetka pandemije.
