POD ZEMLJO
Ujeti v jami brezčasnosti
Kako dojemamo čas brez ure in dnevne svetlobe? Prostovoljci globoko pod zemljo bodo ponudili odgovor.
Odpri galerijo
Odklopili so se od sveta in se zaprli pod zemljo. FOTO: Poppistock/Getty Images
Bi se zavoljo višjega, znanstvenega cilja prostovoljno prepustili travmatični izkušnji? Petnajst prostovoljcev je namreč soglašalo, da bodo 40 dni preživeli v jami v Ariègeju na jugu Francije, in to brez telefonov, ur ali kakršnih koli drugih pripomočkov, ki bi jim lahko kazali čas.
Čas je izjemno pomembno orientacijsko sredstvo, poudarjajo strokovnjaki nevroznanosti, daleč od vira svetlobe pa udeleženci v poskusu ne bodo mogli ugibati o delu dneva, kaj šele o točni uri. Kako se bodo prostovoljci, ki so v jamo vstopili pred tremi dnevi, znašli v brezčasnosti, spremljajo prek senzorjev in kamer, zanimajo pa jih predvsem spremembe kognitivnih zaznav in čustvovanja, pojasnjujejo v pariškem nevroznanstvenem laboratoriju, ki bdi nad projektom.
Med prostovoljci je tudi idejni oče poskusa, francosko-švicarski raziskovalec Christian Clot, ki želi iz prve roke občutiti kognitivne doživljaje in biološke procese daleč od civilizacije in spoznati, kako si možgani sami predstavljajo čas, če so jim odvzeti zunanji dražljaji ter orientacija in če vsak udeleženec, tako domnevajo, drugače dojema njegovo minevanje.
Ali čas, ko si ujet v brezčasnosti, poteka hitro ali počasi? Vse te odgovore bo ponudilo 40-dnevno bivanje globoko v Pirenejih, računajo strokovnjaki. Prostovoljci so se udomačili pri konstantnih 12 stopinjah Celzija in 95-odstotni vlažnosti, elektriko si bodo morali pridelati na veslaški napravi, tako bodo tudi ohranjali telesno pripravljenost, vodo pa črpajo iz globine 45 metrov.
Zaloge hrane so izdatne, avtorji projekta si namreč ne želijo posredovanja zaradi morebitnega pomanjkanja, ki bi jih lahko odvrnilo od ciljev in preusmerilo pozornost. Med prostovoljci je osem moških in sedem žensk, ki se med seboj ne poznajo, a bodo zavoljo preživetja morali vzpostaviti učinkovit sistem, po večini pa so si ob prijavi vsi želeli popolnega odklopa od zunanjega sveta in elektronskih naprav, ki so žal postale gonilne sile človekovega vsakdanjika. Projekt se bo končal 22. aprila.
Osem moških, sedem žensk
Čas je izjemno pomembno orientacijsko sredstvo, poudarjajo strokovnjaki nevroznanosti, daleč od vira svetlobe pa udeleženci v poskusu ne bodo mogli ugibati o delu dneva, kaj šele o točni uri. Kako se bodo prostovoljci, ki so v jamo vstopili pred tremi dnevi, znašli v brezčasnosti, spremljajo prek senzorjev in kamer, zanimajo pa jih predvsem spremembe kognitivnih zaznav in čustvovanja, pojasnjujejo v pariškem nevroznanstvenem laboratoriju, ki bdi nad projektom.
Za vodo in elektriko skrbijo sami, hrane pa imajo v izobilju.
Med prostovoljci je tudi idejni oče poskusa, francosko-švicarski raziskovalec Christian Clot, ki želi iz prve roke občutiti kognitivne doživljaje in biološke procese daleč od civilizacije in spoznati, kako si možgani sami predstavljajo čas, če so jim odvzeti zunanji dražljaji ter orientacija in če vsak udeleženec, tako domnevajo, drugače dojema njegovo minevanje.
Vsakdanjik nam narekujejo naprave. FOTO: Andreypopov/Getty Images
40 dni bodo preživeli v pirenejski jami.
Zaloge hrane so izdatne, avtorji projekta si namreč ne želijo posredovanja zaradi morebitnega pomanjkanja, ki bi jih lahko odvrnilo od ciljev in preusmerilo pozornost. Med prostovoljci je osem moških in sedem žensk, ki se med seboj ne poznajo, a bodo zavoljo preživetja morali vzpostaviti učinkovit sistem, po večini pa so si ob prijavi vsi želeli popolnega odklopa od zunanjega sveta in elektronskih naprav, ki so žal postale gonilne sile človekovega vsakdanjika. Projekt se bo končal 22. aprila.
