Od sveta odrezano še eno ukrajinsko mesto, na tisoče ljudi ujetih
Ruska vojska se v Ukrajini sooča s težavami pri napredovanju, ukrajinske sile naj bi uspešno odbile več ruskih napadov in izvedle nekaj protinapadov. Vendar pa po celotni državi še vedno potekajo spopadi in obstreljevanje, humanitarne razmere v mnogih mestih ostajajo katastrofalne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinska vojska je v svojem poročilu danes zapisala, da so odbili pet napadov ruskih sil v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu države. Tam naj bi uničili dva tanka, pehotno vozilo in avtomobil. Ukrajinske letalske sile pa so sporočile, da so uničile štiri letala, en helikopter in dva brezpilotna letalnika, poroča britanski BBC. Dodali so, da teh trditev ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
V poročilu ukrajinskega generalštaba je navedeno tudi, da njihove sile še naprej zadržujejo ruske enote, ki skušajo s severozahoda in vzhoda prebiti ukrajinsko obrambo in prevzeti nadzor nad ključnimi cestami in naselji v okolici Kijeva.
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil še, da je bila Rusija po hudih izgubah prisiljena umakniti svoje enote iz nekaterih delov Ukrajine. V posodobljenem poročilu o spopadih so zapisali, da se je »znatno zmanjšala intenzivnost«premikov vojaških enot iz Rusije v Ukrajino.
Požari v Černobilu
V Ukrajini so oblasti zaskrbljene tudi zaradi požarov v izključitvenem območju okoli jedrske elektrarne v Černobilu, ki je pod nadzorom ruskih sil. »Izbruhnili so veliki požari, ki imajo lahko zelo resne posledice,« je v nedeljo sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
Vereščukova je Rusijo obtožila, da »militarizira« območje in da v njegovo bližino prevaža staro in slabo vzdrževano orožje, kar bi lahko bilo nevarno. Dodala je, da bi morala nadzor nad območjem prevzeti posebna misija ZN, je v nedeljo po navedbah BBC poročal časnik Ukrajinska pravda, saj naj bi tako zmanjšali tveganje za novo nesrečo v Černobilu.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sicer v nedeljo sporočila, da razmere v Černobilu in drugih jedrskih elektrarnah v Ukrajini ostajajo nespremenjene. Nedavno so dejali tudi, da gozdni požari v okolici Černobila ne predstavljajo večjega radiološkega tveganja.
Katastrofalne razmere v mestu Černigiv
Sicer pa razmere ostajajo katastrofalne v mnogih ukrajinskih mestih. Več deset tisoč civilistov je ujetih v mestu Černigiv severno od Kijeva, kjer so prav tako ostali brez elektrike, plina in tekoče vode. Mesto še ni padlo, vendar je odrezano od preostalih delov države.
Tudi v obleganem pristaniškem mestu Mariupolj na jugu države je še vedno ujetih več kot 100.000 civilistov, ki so izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju ter trpijo pomanjkanje hrane in vode. Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes sporočil, da v mesto še vedno ne more dostaviti nobene pomoči.
Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) pa je v nedeljo sporočila, da je iz države pobegnilo že 3.821.049 Ukrajincev. Približno 90 odstotkov teh beguncev so ženske in otroci. Po ocenah ZN je v Ukrajini razseljenih še 6,5 milijona ljudi.
Zelenski o možnosti prevzema nevtralnosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo dejal, da ukrajinski pogajalci proučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine, ki je ena od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih. Ta naj bi se v torek in sredo nadaljevala v živo v Turčiji. »Ta točka je zame razumljiva, o njej razpravljamo in jo skrbno preučujemo,« je dejal Zelenski v intervjuju za več neodvisnih ruskih medijev. Dodal je, da bi odločitev za nevtralnost morala biti potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa zajamčena od tretjih strani.
Zelenski je še dejal, da želi doseči kompromis z Rusijo glede vprašanja Donbasa. Dodal je, da je vprašanje ruskega jezika ena od tem pogajanj in da je dogovor z Rusijo možen le, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine. Z ruske strani je bilo v začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince. V pogovoru z ruskimi novinarji je Zelenski ruskega voditelja Vladimirja Putina obtožil, da zavlačuje s pogajanji in podaljšuje konflikt. »S predsednikom Ruske federacije se moramo dogovoriti. Da bi dosegli dogovor, pa se mora dejansko srečati z mano.«
Srečanje v Turčiji
Dosedanja pogajanja za končanje več kot mesec dni trajajočih spopadov v Ukrajini so bila v glavnem osredotočena na nevtralnost ter demilitarizacijo Ukrajine in varnostna jamstva. Ruska in ukrajinska stran naj bi se prihodnji teden sestali na drugem krogu neposrednih pogovorov v Turčiji. »Pred nami je nov krog pogajanj. Naše prednostne naloge so znane, predvsem sta ključni suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine. Naš cilj je jasen: mir in čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega življenja v naši domovini,« je Zelenski v nedeljo zvečer dejal v videonagovoru.
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je napovedal, da naj bi se pogajanja nadaljevala v torek in sredo. Urad turškega predsednika Erdogana pa je potrdil, da sta se Erdogan in Putin dogovorila o tem, da bodo pogovori med delegacijama potekali v Carigradu.
Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji
Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Biden je v soboto v svojem govoru v Varšavi označil Putina za diktatorja, vojnega zločinca in klavca.
Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v nedeljo zagotovil, da si ameriška vlada ne prizadeva spremeniti oblasti v Rusiji.
Bidnova izjava je sprožila ogorčenje v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da ni Bidnova odločitev, kdo bo vladal v Rusiji, saj da predsednika izvolijo državljani.