Nadaljevanje pogovorov v četrtek, ruska bojna letala kršila švedski zračni prostor
Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju, so danes sporočili iz švedske vojske. Čeprav so podobne kršitve zračnega prostora s strani Rusije pogoste, so današnji dogodek obravnavali bolj resno zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nadaljevanje pogovorov med Rusijo in Ukrajino predvidoma v četrtek
Delegacija ukrajinskih pogajalcev je odpotovala na pogovore z Rusijo na poljsko-belorusko mejo, je sporočil Kijev. Vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski je medtem sporočil, da ukrajinsko delegacijo v Belorusiji pričakujejo v četrtek zjutraj, na dnevnem redu pogovorov pa bo tudi premirje v Ukrajini.
Preberite še:
»Ukrajinska delegacija je že zapustila Kijev. Pričakujemo, da bodo tukaj jutri zjutraj,« je dejal Medinski in zagotovil, da sta strani za pogajanja skupaj izbrali lokacijo v Belorusiji, ki se nahaja nedaleč od meje s Poljsko.
Strani se bosta srečali na območju Beloveške pušče v beloruski regiji Brest. Kot je pojasnil Medinski, bo ukrajinska delegacija predvidoma prispela na pogajanja preko Poljske, kjer je letališče
MZZ na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika
Ministrstvo za zunanje zadeve je po ruskem napadu na ukrajinski Harkov, v katerem je bil uničen konzulat Slovenije, danes na zagovor ponovno poklicalo veleposlanika Rusije Timurja Ejvazova. Državni sekretar Gašper Dovžan mu je predal protestno noto z zahtevkom za opravičilo in povrnitev nastale škode, so sporočili z MZZ.
Slovenija najostreje obsoja nedopustno dejanje in vojaško agresijo Ruske federacije nad suvereno državo, navajajo pri ministrstvu. Kot nadaljujejo, gre za grobo kršitev mednarodnega prava in človekovih pravic, poleg tega pa je uničevanje civilnih tarč vojni zločin.
Preberite tudi:
Slovenija bo uporabila vsa diplomatska sredstva, ki jih ima na voljo, za izražanje nasprotovanja takim dejanjem, zagotavljajo pri MZZ.
Rusi prvič sporočili število smrtnih žrtev
Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je od začetka vojaške operacije v Ukrajini umrlo 498 ruskih vojakov, ranjenih jih je bilo 1597. To je prvič od začetka invazije, da je Moskva sporočila število smrtnih žrtev na svoji strani. Rusko ministrstvo ob tem navaja, da so v spopadih ubili 2870 ukrajinskih vojakov in nacionalistov ter jih ranili okoli 3700.
Številk sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
Rusija proti medijem pripravlja nove represivne ukrepe
V Rusiji pa oblasti medtem še naprej zatirajo neodvisno poročanje o vojni v Ukrajini. Vlada se namreč pripravlja na zaostritev represivnih ukrepov in napoveduje obravnavo zakona, ki predvideva do 15 let zapora za vsako objavo lažnih novic v zvezi z ruskimi oboroženimi silami. V zadnjih dneh so ruske oblasti številnim neodvisnim medijem poslale grozilna pisma, v katerih so zahtevale, da umaknejo vsebine o vojni v Ukrajini. V skladu z njihovimi zahtevami, mediji ne smejo uporabljati besed kot sta vojna in invazija ter ne smejo vključevati informacij o civilnih žrtvah ter o ubitih in ranjenih vojakih, ki jih ne potrdijo uradni državni viri, poroča BBC.
Generalna skupščina potrdila resolucijo o ruski agresiji
Generalna skupščina ZN je danes po treh dneh izrednega zasedanja z 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije o ruski agresiji proti Ukrajini. V resoluciji zahteva takojšen konec spopadov in umik ruskih enot iz Ukrajine. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel velik aplavz.
Ukrajina: Umrlo je že 2000 civilistov
Od začetka ruske invazije na Ukrajino prejšnji teden je po navedbah Kijeva umrlo najmanj 2000 civilistov. V to številko niso všteti ubiti vojaki, so danes na Facebooku sporočili iz državne službe za nujne primere. Med mrtvimi je tudi 10 reševalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Atentat na Zelenskega?
Ukrajinske varnostne sile naj bi preprečile poskus atentata na predsednika Volodimirja Zelenskega potem, ko so dobile opozorilo od članov ruske varnostne službe, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, poroča ameriški medij Axios, ki se sklicuje na načelnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksija Danilova. Danilov je sporočil, da so jih člani ruske Zvezne varnostne službe (FSB), ki so proti vojni, obvestili, da so atentat nameravali izvesti pripadniki posebnih enot Čečenije, ki pa so jih uničili, še preden so lahko dosegli svoj cilj. Zelenski od začetka ruskega napada na Ukrajino trdi, da ga želijo Rusi ubiti skupaj z družino. ZDA naj bi mu ponudile pomoč pri odhodu iz države, vendar je ostal in postal simbol odpora Ukrajincev proti ruski agresiji. Danilov je sporočil, da so del čečenske enote uničili pri Gostomelu, drugi del pa je pod ognjem.
Zelenski je v intervjuju za Reuters in CNN pozval Rusijo, naj prenehajo streljati na civiliste: »Nujno je vsaj prenehati bombardirati ljudi in se nato usesti za pogajalsko mizo.« Prvi krog pogajanj v ponedeljek je bil neuspešen.
Ruske sile naj bi zavzele Herson, boji tudi v Harkovu
Ruske sile naj bi davi zasedle mesto Herson na jugu Ukrajine. Ni sicer jasno, kakšen je položaj v mestu, vendar pa od tam prihajajo informacije, da so na ulicah ruski vojaki. V Harkovu na vzhodu Ukrajine pa so ponoči pristali ruski padalci, v mestu potekajo boji. Župan Hersona Igor Kolihajev je za lokalni radio povedal, da so ruske sile ponoči zavzele železniško postajo in pristanišče. »Boji se nadaljujejo in dogaja se zasedba našega mesta,« je dejal. Dodal je, da je umrlo precej ljudi, tako vojakov kot civilistov, predstavniki oblasti pa se trudijo ljudem pomagati, da bi se zatekli na varno. Da je ruska vojska prevzela popoln nadzor nad mestom Herson, je danes potrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Herson je mesto s 300.000 prebivalci, ki leži med mestoma Mikolajev in Nova Kahovka. Ruske sile na tem območju Ukrajine najhitreje napredujejo ter napadajo več mest. Iz Mikolajeva so so sicer sporočili, da je mesto še v ukrajinskih rokah.
Iz Harkova, ki je bil v torek tarča silovitega ruskega obstreljevanja, v njem je bilo uničeno tudi poslopje, v katerem je slovenski konzulat, pa poročajo, da so v mesto prišle ruske desantne sile. V mestu potekajo boji, Rusi pa so menda napadli tudi lokalno bolnišnico. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerahčenko je dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topništvo še ni napadlo.
V Mariupolu, pristaniškem mestu ob Azovskem morju, je bilo v torek po navedbah tamkajšnjega župana Vadima Bojčenka ranjenih okoli 100 ljudi. V Borodjanki, 50 kilometrov od Kijeva, sta bili v ruskem obstreljevanju v torek uničeni dve stanovanjski zgradbi. Tudi ruski napadi na samo prestolnico se stopnjujejo. Najmanj pet ljudi je umrlo v torkovem napadu na glavni televizijski stolp, a ta medtem nemoteno deluje naprej. Rusi so obstreljevali tudi območje blizu spomenika holokavstu.
V mestu so razmere zelo napete, saj se mu še naprej približuje ogromen, več kot 60 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, kar naj bi nakazovalo, da se obeta velik kopenski napad. Poleg tega je ukrajinsko obrambno ministrstvo ponoči sporočilo, da se boji napada beloruskih sil s severa, potem ko je Lukašenko odredil krepitev sil na meji z Ukrajino.
Po zadnjih podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo od začetka ruske invazije v četrtek v Ukrajini ubitih najmanj 136 civilistov, od tega 13 otrok, a dejanska številka je verjetno veliko višja. Okoli 400 ljudi naj bi bilo ranjenih. Ukrajinska vlada medtem poroča od več kot 350 ubitih civilistih in okoli 1700 ranjenih.
Konašenkov je povedal, da so ruske sile od četrtka uničile okoli 1500 ukrajinskih vojaških objektov (med njimi več deset poveljniških in komunikacijskih centrov, raketnih sistemov zemlja-zrak in radarskih postaj) ter 47 ukrajinskih letal na tleh in 11 v zraku, 472 tankov in drugih bojnih oklepnih vozil, 62 raketometov in številno drugo orožje. Izpostavil je še, da so v Kijevu napadli objekte ukrajinske varnostne službe SBU ter centra za informacijske in psihološke operacije, da bi preprečili informacijske napade na Rusijo. Po njegovih besedah so onesposobili nadzorno sobo televizijskega stolpa v prestolnici.
Biden napovedal zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala
Ameriški predsednik Joe Biden je svoj sinočnji govor o položaju v državi uvodoma posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo, med drugim pa je ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala. Ukrajina je bila opazno prisotna v kongresni dvorani, saj so bili nekateri kongresniki in senatorji ter gostje oblečeni v modro in rumeno barvo ukrajinske zastave, ki so jim imeli številni tudi na oblačilih. Med častnimi gosti na galeriji ob prvi dami Jill Biden pa je bila tudi ukrajinska veleposlanica v ZDA Oksana Markarova.
»Zgodovina nas uči, da ko diktatorji ne plačajo za agresijo, je še več kaosa. Zvezo Nato smo ustvarili zato, da ohranja mir in stabilnost v Evropi. Putin je mislil, da nas bo s svojo neizzvano vojno razdelil doma in v Evropi, vendar se je zmotil. Bili smo pripravljeni in enotni in enotni smo ostali,« je dejal Biden in zagotovil nadaljnjo podporo Ukrajini. »Naj nas jeklena volja Ukrajincev navdihuje še naprej.« Trdi, da bodo ZDA z zavezniki branile vsak centimeter ozemlja zveze Nato, vendar se ameriški vojaki v Ukrajini ne bodo borili proti Rusom. Zatrdil je, da je Putin bolj osamljen kot doslej, naštel doslej sprejete sankcije, ruskim oligarhom pa zagotovil, da jim bodo vzeli luksuzne jahte in drugo premoženje, ki da so ga pridobili po zaslugi skorumpiranega režima. Napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine pravosodnega ministrstva ZDA za ta namen.
Iz Rusije po novem prepovedano odnesti več kot 10.000 dolarjev
Iz Rusije je odslej prepovedano odnesti gotovino v tuji valuti v vrednosti več kot približno 9000 evrov oziroma 10.000 ameriških dolarjev na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal Putin. Na ta način naj bi preprečili odtok kapitala iz države. Putin je odločitev, da prepove odnašanje večjih količin tujih valut iz države, utemeljil s sovražnimi koraki ZDA in drugih zahodnih držav ter organizacij proti Rusiji.
Zaradi ruske invazije na Ukrajino številni ljudje zapuščajo tudi Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam kmalu občutno zaostrile. Mnogi med njimi skušajo pri tem na varno s seboj odnesti gotovino. Mnogi dvigujejo velike zneske s svojih računov. Pred bankomati v Moskvi zaradi sankcij, ki so jih proti več ruskim bankam uvedle zahodne države, že nekaj dni nastajajo dolge vrste. Vrednost rublja je v primerjavi s tujimi valutami strmoglavila, ljudje se bojijo za svoje prihranke. Nekatere bančne kartice v trgovinah ne delujejo več, vse več bankomatov je praznih. Cene živilskih izdelkov z zahoda, na primer vina, se hitro dražijo. Mnogi Rusi medtem kupujejo tehnične izdelke, kot so mobilni telefoni, preden se bodo tudi ti bistveno podražili.
