Ukrajinska kriza: Konflikt na Zemlji ogroža sodelovanje v vesolju
Težave na Zemlji lahko vplivajo tudi na mednarodno sodelovanje na edinem vesoljskem oporišču, kjer posadke astronavtov živijo in delajo že več kot dvajset let. Predvsem nekaj nekdanjih ameriških astronavtov je zaskrbljenih glede aktualne krize v Ukrajini, ki bi lahko pomenila konec ameriško-ruskega sodelovanja v vesolju.
Mednarodna vesoljska postaja je rezultat sodelovanja med ZDA, Rusijo, Evropo, Japonsko in Kanado. Oporišče je do zdaj uspešno delovalo ne glede na politično stanje, a je Dimitrij Rogozin, vodja ruske vesoljske agencije Roskozmos, zdaj začel omenjati »hladne vetrove, ki prihajajo iz Washingtona in Bruslja«.
»Straši me, da to res lahko postane pravo vojno stanje, in vesoljsko oporišče bo kaj takšnega zelo težko preživelo,« pa pravi nekdanji ameriški astronavt Garrett Reisman. Vodja Nase Bill Nelson je medtem bolj optimističen in meni, da svetovna politika na postajo, njeno delovanje in sodelovanje astronavtov ne bo bistveno vplivala, še posebno ker je ameriška politika odločila njeno delovanje podaljšati do leta 2030. Administracija Rusije se sicer še ni zavezala k temu podaljšanju, pogovori še potekajo.
Trenja na postaji
Ko je Rusija zasedla in nato priključila Krim leta 2014, sta bila na krovu dva ameriška astronavta Rick Mastracchio in Steven Swanson. Takrat nihče v Houstonu ni omenjal kakšne napetosti, nihče sploh ni govoril o dogajanju in bilo je, kot da se ni zgodilo nič, pravi Swanson in dodaja, da je na postaji vse potekalo normalno, normalno so delali, o političnih napetostih 400 kilometrov pod njimi, kdo ima prav in kdo ne, pa z ruskimi kozmonavti niso razpravljali.
Če bi se zdaj reči obrnile drugače in bi se pojavil razkol med astronavti na Mednarodni vesoljski postaji, bi bilo to velika težava. Tam gori so vsi, ne glede na narodnost, odvisni drug od drugega in povezani na načine, ki so edinstveni za omejen prostor v vesolju, ki je povsem drugačen od tistega na Zemlji. Zato je postaja že dve desetletji svetilnik miroljubnega sodelovanja v vesolju, kot je pred dnevi dejal Nelson, ki je spomnil, da so astronavti in kozmonavti, tudi ko so imeli Američani v preteklosti z rusko vlado politične težave, raziskovalno delo opravljali nemoteno.
So pa ruski politiki med krizo leta 2014 grozili in izsiljevali z oporiščem in Američani so proti njim začeli izvajati sankcije. Takrat je bila težava to, da so bili tudi ameriški astronavti na vesoljski postaji povsem odvisni od ruskih vesoljskih ladij Sojuz, saj so se lahko na Zemljo vrnili le z njimi, tudi na postajo so jih prevažale le ruske rakete.
Američani so svoje shuttle namreč tri leta prej upokojili, nove vesoljske ladje pa so bile še v zgodnjih fazah razvoja, zato so bili odvisni od Rusije. Ko je Amerika Rusiji napovedala sankcije, je to izkoristil Rogozin, ki je bil takrat pomočnik ruskega premierja, in zbadljivo pripomnil, naj torej ameriški astronavti za potovanje do vesoljskega oporišča uporabljajo trampolin. Izjava je sicer močno zaskrbela ameriška astronavta, ki sta bila takrat na vesoljski postaji, saj sta se bala, da bosta tam gori obtičala, a izkazalo se je, da je šlo zgolj za kazanje mišic, saj Rusija na koncu pomoči ameriškim astronavtom ni odrekla.
Ameriški astronavti niso več odvisni od Rusov in njihovih raket, da bi prišli na vesoljsko postajo in z nje, kot so bili leta 2014.
Zdaj je vse povsem drugače, in če bi Rusi ponovno začeli groziti, grožnje pa tudi uresničili, imajo Američani lastno raketo in novo vesoljsko ladjo, ki ju je razvila družba SpaceX, in niso več prepuščeni na milost in nemilost Rusiji. Si pa lastnik SpaceXa Elon Musk ni mogel kaj, da ne bi predlani, ko je njegova vesoljska ladja s prvo posadko uspešno poletela v vesolje, zbodel Rogozina in zapisal: »Trampolin deluje.«
Od leta 2020 je ladja, ki so jo poimenovali Crew Dragon, do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj pripeljala že več posadk.
