Ukrajinski Kiborgi

V Ukrajini se je začel predvajati prvi film, ki opisuje krvavo vojno med vladnimi silami in proruskimi separatisti. Patriotska drama z naslovom Kiborgi se osredotoča na bitko za letališče v Donecku, ki je imelo velik simbolični pomen za Ukrajino. Bleščeče mednarodno letališče so na obrobju tega industrijskega mesta na vzhodu države zgradili za evropsko nogometno prvenstvo, ki ga je Ukrajina leta 2012 gostila skupaj s Poljsko.
Po izbruhu spopadov v Ukrajini leta 2014, ki se še vedno niso končali, so proruski separatisti prevzeli nadzor nad Doneckom in polnih osem mesecev oblegali letališče, ki so ga branili pripadniki vladnih sil. Po besnih spopadih je od sodobnih terminalov ostalo le ožgano jekleno okostje.

Kiborgi

Naslov Kiborgi se nanaša na vzdevek, ki se je prijel ukrajinskih borcev, ki so odbijali tankovske napade in se prebijali skozi obstreljevanja, pa čeprav jim je Kijev lahko dajal le omejeno logistično podporo. "Vau, kako kul ste! Ne morete biti ljudje, verjetno ste kiborgi!" vzklikne poveljnik na začetku filma, ko se njegovi možje odločijo, da bodo branili letališče.
Petinštiridesetletni režiser Ahtem Seitablajev pravi, da je film posvečen "oboroženim možem, ki varujejo našo domovino in zaradi katerih lahko vstanem vsako jutro, poljubim otroke in snemam filme". Od decembrske premiere je film v blagajne prinesel že več kot 22 milijonov griven (okoli 640.000 evrov), s čimer je postal najuspešnejši film, posnet z državnim denarjem. Predvajajo ga tudi v mestih pod nadzorom Kijeva, ki ležijo na območjih spopadov na vzhodu države. Film še ni poplačal stroškov snemanja, ki so znašali 42 milijonov griven. Država je prispevala polovico vsote, ki pa je avtorjem filma ni treba vrniti v državni proračun.

Vojaki in prostovoljci

Film prikazuje prostovoljce, med katerimi so bili učitelji, študenti, inženirji in celo igralci, ki se borijo skupaj s poklicnimi vojaki, medtem ko jim primanjkuje vode, hrane in streliva. Obleganje doneckega letališča je trajalo 242 dni, zaradi česar so ga ukrajinski mediji primerjali z nemškim obleganjem Stalingrada med drugo svetovno vojno. Letališče je na koncu le padlo v roke separatističnih upornikov; umrlo je dvesto ukrajinskih borcev in okoli 800 separatistov.
Navdih za nekatere junake so dali resnični borci, ki so pri snemanju sodelovali tudi kot svetovalci. Eden od glavnih junakov, poveljnik z bojnim imenom Serpen (Avgust po ukrajinsko), deloma temelji na Andreju Šaraskinu, igralcu, ki se je kot prostovoljec boril v prvih bojnih vrstah. V nekem prizoru Serpen in drugi po telefonu pokličejo svoje najdražje, medtem ko pričakujejo silovit napad separatistov. "Tedaj smo se res poslovili. Poklicali smo svojce, da bi jih slišali še zadnjič v življenju," pravi Šaraskin, ko se spominja, kako je poklical svojo hčer.
Med vsemi človeškimi tragedijami Kiborgi ponudijo tudi nekaj smešnih trenutkov. "Ste poklicali taksi?" eden od častnikov vpraša svoje može, medtem ko čakajo na transportnega oklepnika, ki jih bo odpeljal na terminal – brez zagotovila, da se bodo sploh kdaj vrnili.
Režiser Seitablajev novinarjem francoske tiskovne agencije AFP pove, da so ga k snemanju spodbudile zgodbe številnih visoko izobraženih in uspešnih ljudi, ki so se odločili, da gredo med prostovoljce. "Njihov optimizem in njihovo razumevanje, zakaj so se šli borit, lahko prispevata k rojstvu nove ukrajinske politične nacije," pravi.

Film za vsakogar

Ob koncu predvajanja v nabito polni dvorani v Kijevu nekateri gledalci niso mogli zadržati solz. "Nisem pričakovala tega, a film mi je bil res všeč. Vajeni smo tega, da so vojni filmi propagandni, a ta je realističen," prizna ena od gledalk Katerina Esmanova. Film, ki se sklicuje na dokaze, da je Rusija pomagala separatistom tako z orožjem kot z vojaki, poudarja, da gre v Ukrajini bolj za vojno z nekdanjo sovjetsko vladarko Rusijo kakor s separatističnimi uporniki.
Čeprav se morda zdi, da je film s svojimi dialogi o pomenu domoljubja namenjen predvsem ukrajinskemu občinstvu, ga želi producentka Ivana Diadiura predvajati tudi na mednarodnih filmskih festivalih. Režiser Ahtem Seitablajev je prepričan, da bodo sporočilo razumeli vsi gledalci. "Zdi se mi, da nam je uspelo posneti dramo na tak način, da bo lahko prav vsak – tudi tisti, ki ne pozna naše zgodbe – razumel, da to ni državljanska vojna. Naši junaki govorijo tako ukrajinsko kot rusko in to je vojna o civilizacijski odločitvi med sovjetsko preteklostjo in – vsaj upam – evropsko prihodnostjo," sklene Seitablajev.