Svet v šoku zaradi ruskih grozodejstev: »Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU«

»Ukrajinske sile so osvobodile celotno kijevsko regijo,« je v soboto zvečer sporočila namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Predsednik Volodimir Zelenski pa je ponoči dejal, da je cilj Rusije zdaj zavzeti vzhodne in južne regije Ukrajine. Medtem prihajajo na dan razsežnosti ruskih grozodejstev, med drugim v Buči. »Celotna regija Kijev je osvobojena izpod ruskih zavojevalcev,« je v soboto zvečer zatrdila Maljarjeva. BBC poudarja, da so veliki uspehi ukrajinskih sil na širšem območju prestolnice v zadnjih dneh in tednih neizpodbitni ter da se ruske sile s tega območja očitno umikajo, a da trditev o osvoboditvi regije v celoti ni mogoče neodvisno potrditi.

Množično grobišče

Med ključnimi osvobojenimi kraji so Irpin severozahodno od prestolnice, kjer naj bi bilo od ruskega zavzetja konec februarja ubitih najmanj 200 civilistov, strateško ključno letališče Hostomel, prav tako blizu Kijeva, za katerega so potekali siloviti spopadi (med drugim je bil tam uničen antonov 225), in pa kraj Buča.

Dostop do Buče je bil skoraj mesec dni povsem onemogočen. Po navedbah župana naj bi tam v množičnem grobišču pokopali skoraj 300 ljudi, saj so bile ulice prekrite s trupli. Francoska tiskovna agencija AFP je v soboto poročala o najmanj 20 odkritih truplih na eni sami ulici. Novinar BBC iz mesta poroča o grozljivih prizorih.

Zelenski svari

Zelenski je medtem v videonagovoru ponoči posvaril, da želi Rusija zdaj zavzeti ne le Donbas na vzhodu Ukrajine, ampak tudi jug države. »In kaj je naš cilj? Zaščiti sebe, našo svobodo, našo deželo in naše ljudi.« Ukrajinske sile je pohvalil za obrambo obleganega Mariupolj, ki ga je rusko bombardiranje v minulih tednih v veliki meri zravnalo s tlemi. Pravi, da je ukrajinski odpor v tem in drugih strateško pomembnih ukrajinskih mestih vodstvu v Kijevu dal dragocen čas in pomagal oslabiti ruske vojaške zmogljivosti.

Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija v času okupacije Buče ter drugih naselij okoli Kijeva ponovila »najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov«. »Ukrajina ne bo pozabila teh zločinov okupatorjev. Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih,« je zapisal.

Pekel 21. stoletja

»Območje Kijeva. Pekel 21. stoletja (...) Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU,« je na Twitterju zapisal še en svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak ter pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji. Poboj civilistov v Buči je bil »načrtovani masaker«, je tvitnil zunanji minister Dmitro Kuleba in zahteval »nove uničujoče sankcije G7«.

Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je poboje civilistov označil za »grozljive« in poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Twitterju zapisala, da so jo poročila o »neizrekljivih grozotah« na območjih, s katerih se umika Rusija, »šokirala«. Pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je ta teden obiskala Kijev, je menila, da gre za »kruto realnost Putinovih vojnih zločinov«. »Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati,« je zapisala na Twitterju.

Močne eksplozije v Odesi

Iz pristaniškega mesta Odesa ob Črnem morju so davi poročali o močnih eksplozijah, po katerih so izbruhnili vsaj trije požari, o žrtvah pa ne poročajo. Ukrajinski sistemi zračne obrambe naj bi sicer več raket prestregli. Rusko obrambno ministrstvo je napade, ki naj bi jih izvedli z zelo natančnimi izstrelki iz zraka in morja, potrdilo. Tarče so bili naftna rafinerija in skladišča goriva blizu Odese, iz katerih se oskrbujejo ukrajinske enote v smeri Mikolajeva.

Ukrajina skuša danes skupaj z Rdečim križem znova evakuirati civiliste iz obleganega Mariupolja. Kot je na družbenem omrežju Telegram danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, se skuša Mariupolju približati več avtobusov, ki jih spremljajo predstavniki Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). Da se operacija reševanja civilistov danes nadaljuje, so potrdili tudi iz ICRC. V mestu naj bi bilo v katastrofalnih razmerah še vedno ujetih okoli 100.000 ljudi, do katerih so se Ukrajinci in ICRC v minulih dneh že nekajkrat skušali prebiti, a neuspešno.

Iz Mariupolja sicer danes poročajo o novih ruskih napadih, v katerih je bil med drugim ubit priznani litovski režiser Mantas Kvedaravicius, avtor znanega dokumentarca Mariupolis iz leta 2016. Zunanje ministrstvo v Vilniusu je novico pospremilo z izjavo, da je »šokirano« ter da je režiser v Mariupolju dokumentiral ruska vojna grozodejstva.

Napredek v pogovorih z Rusijo?

Kljub informacijam s terena je glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto dejal, da so petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek, zaradi katerega bi se lahko po njegovem zdaj že osebno sestala Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin.

»Če Rusija izgubi vojno v Ukrajini, postane jedrski konflikt realna možnost«

Rusi iz Kijeva proti vzhodu in jugu, tam okrepljeni spopadi

Med drugim je razkril, da je Rusija pristala na zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. A ruska stran je ukrajinski optimizem danes zavrnila. Njen glavni pogajalec Vladimir Medinski je namreč ponovil, da je treba pred srečanjem predsednikov opraviti še veliko dela. »Ne delim optimizma Arahamije,« je povedal. Je pa potrdil, da se bodo pogajanja prek videopovezave v ponedeljek nadaljevala.

Medinski je sicer po petkovih pogajanjih s Kijevom in danes znova poudaril, da se ruska stališča glede Krima in Donbasa niso spremenila. Rusija zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski in neodvisnost Donbasa.