Umirali so, ko so tekli za odhajajočimi letali
V krempljih koronavirusa je svet vstopil v leto 2021, v njegovem primežu ga končuje. Čeprav je lani v tem času še vel optimizem zaradi prihoda cepiva, je ta po nekaj mesecih usahnil. Dolge čakalne vrste pred cepilnimi centri so zamenjale množice protestnikov, ki cepljenju nasprotujejo in tako boj z virusom puščajo odprt. Da ne govorimo o tem, da zahodne države načrtujejo vedno nove odmerke, medtem ko za revni tretji svet cepiva ni ...
Slovo Trumpa in prihod Bidna
Sicer pa se je leto posebej pestro začelo za Američane. Mnogi so težko čakali dan, ko se je od Bele hiše poslovil Donald Trump. Ta sicer poraza nikakor ni želel priznati, množica njegovih podpornikov pa je 6. januarja poskrbela za velik škandal: vdrli so v ameriški kongres, napad pa se je končal tudi s smrtnimi žrtvami. Zaradi spodbujanja vstaje je Trumpa 9. januarja doletela tudi zgodovinska druga ustavna obtožba, a tako kot v primeru prve zaradi poskusa izkoriščanja pomoči Ukrajine na volitvah ga je republikanska večina v senatu obtožb oprostila.
Joe Biden je prevzel oblast, a ob naraščanju inflacije (najvišje po letu 1989) in trmastega nadaljevanja pandemije covida 19 kljub cepivu je njegova priljubljenost hitro začela plahneti. Ob prevzemu oblasti je hitro odpravil številne Trumpove ukrepe, si prizadeval vrniti ZDA v stare tirnice zagovarjanja demokracije, človekovih pravic in svobode medijev, odnosi s Kitajsko, ki so se v Trumpovem času zaradi enostranskih carin poslabšali, pa se niso izboljšali. Ukrepi in retorika so se zaostrili tudi z Rusijo, ki jo Biden med drugim obtožuje vpletanja v ameriške in druge demokratične volitve po svetu ter hekerskih napadov. Proti koncu leta pa se je zaradi kopičenja ruskih sil na meji z Ukrajino začelo zaostrovati še na tej fronti.
Talibani spet na oblasti
Aprila je Biden sporočil tudi namero, da bodo ZDA do 11. septembra in 20. obletnice terorističnih napadov iz Afganistana umaknile vse ameriške vojake. Sledili so jim vsi zavezniki in le nekaj tednov je trajalo, da so oblast v državi spet prevzeli talibani – 15. avgusta so zakorakali v Kabul. Krut režim šeriatskega prava je prisilil v beg na tisoče Afganistancev, z letališča so prihajali dramatični posnetki več tisoč ljudi na prostoru, kjer so parkirana letala za izkrcanje in vkrcanje potnikov. Med drugim so ljudje tekli ob letalu ameriške vojske, ko je to že peljalo po stezi. Nekateri so se ga poskušali oprijeti. Na drugih posnetkih je bilo videti civiliste, ki so plezali po ograji stopnišča, da bi se vkrcali na eno od prenapolnjenih letal.
Zgodovina v Afganistanu se je tako presenetljivo hitro vrnila za 20 let v preteklost. Šok nad hitrim razpadom vsega, kar je Zahod gradil dve desetletji, je bil popoln.
Prazne police v Veliki Britaniji
Britance je medtem pestilo veliko pomanjkanje dobrin, ki je bilo posledica brexita in covida. Mnogi so panično kupovali gorivo, police trgovin so bile prazne. Kriza je nastopila zaradi zahtevnega postopka za izdajo vizumov tujim voznikom tovornjakov. Mnogi so zato zapustili Veliko Britanijo, kar je prizadelo različne sektorje, od prehranskega do gradbenega. Številni vozniki v Veliki Britaniji so namreč prihajali iz vzhodne Evrope. Domov so se vrnili tako zaradi nove migrantske politike Velike Britanije kot tudi zdravstvene krize.
Energetska kriza
Kriza pa je v svetu udarila tudi na področju energetike. V času, ko države EU, tudi Slovenija, krepijo prizadevanja za zeleni preboj, pa je na veleprodajnih trgih prišlo do rasti cen energentov, kar poskušajo države blažiti z različnimi ukrepi. Slovenija je novembra znova uvedla začasno, trimesečno regulacijo marž kurilnega olja. Za ranljive skupine, upokojence, kmete in invalide je pomoč v obliki dodatka predvidena v novem protikoronskem zakonu, medtem ko naj bi energetsko intenzivnim podjetjem strošek energentov pomagala ublažiti z uredbo o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki je v medresorskem usklajevanju.
Po upadu gospodarske aktivnosti v letu 2020 zaradi izbruha pandemije covida 19 je letos odboj tako v svetu kot v Sloveniji precej močan. Gospodarska rast v evrskem območju in pomembnejših gospodarskih partnericah Slovenije je – razen v Nemčiji zaradi motenj v dobavnih verigah – precej visoka, za zadnje četrtletje pa se zaradi grožnje ponovnega širjenja okužb in vztrajanja motenj v dobavnih verigah pričakuje umiritev. Obeti za svetovno rast so dobri. OECD za svet napoveduje 4,5-odstotno rast, za območje z evrom pa 4,4-odstotno.
Slovo Merklove
Leto 2021 je bilo prelomno tudi za Nemčijo. Po 16 letih je namreč dobila novega kanclerja in prvič na zvezni ravni koalicijo treh strank. Novi kancler, socialdemokrat Olaf Scholz, je pred dnevi v parlamentu napovedal preporod države. S tem se sicer ne razlikuje bistveno od svoje predhodnice Angele Merkel in njenih napovedi leta 2005.
V nasprotju s prvo vlado Merklove se je moral Scholz že nemudoma od nastopu položaja soočiti z eno največjih kriz stoletja – s pandemijo covida 19. Nihče od preteklih devetih kanclerjev Nemčije se ob nastopu mandata ni ukvarjal s tako obsežno krizo. Nemčija se sooča s hudimi pritiski na bolnišnice, hkrati pa so državljani že naveličani omejitvenih ukrepov, novo skrb povzroča še koronavirusna različica omikron.
Nemčija s Scholzem po oceni poznavalcev nadaljuje tradicijo Merklove, vsaj glede načina vladanja. Merklovi je uspelo s svojim kompromisnim načinom, predvidljivostjo in občutkom varnosti pripeljati krščanske demokrate štirikrat do zmage na volitvah.
Dogovor, ki je razočaranje
Glavno dejanje boja za podnebne spremembe se je s konferenco COP26 odvijalo v Glasgowu. Končala se je z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, vendar pa uvodni odzivi ne govorijo o uspehu, temveč bolj o napredku. Ambicioznejši napredek je na koncu blokirala Indija, ki ni sprejela besedila o odpravi premoga.
Združeni narodi so pred Glasgowom postavili tri kriterije za uspeh: dogovor o zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za polovico do leta 2030, 100 milijard dolarjev letne pomoči bogatih držav revnim in zagotovilo, da bo polovica denarja res šla za prilagajanje na podnebne spremembe. Noben od kriterijev v Glasgowu ni bil dosežen. Dogovor bi lahko bil začetek tiste prelomne točke, ki jo svet potrebuje in ki ohranja pri življenju cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje, zaradi neuresničenja kriterijev pa je zato ostal obarvan z razočaranjem.
Olimpijske sanje v pandemiji
Poletne olimpijske igre, ki so se v Tokiu odvile z enoletno zamudo zaradi pandemije, so bile vendarle neke vrste znak, da je virus sicer res ohromil svet, a da bo z njim vseeno treba živeti. Strogi protokoli, testiranja na vsakem koraku, obvezne maske in tekme brez gledalcev so bili nova realnost olimpijskih iger, kar pa športnikov ni oviralo pri dosegu njihovih ciljev.
Igre so bile izjemno uspešne tudi za slovenske športnike, saj so se iz Tokia vrnili s petimi medaljami, od tega tremi zlatimi.
Pol leta pozneje bodo spet podeljevali olimpijska odličja, tokrat zimskim športnikom, na Kitajskem. V začetku decembra so pri Moku odločno zavrnili možnost, da bi zaradi pojava omikrona, virusne različice, ki se širi še hitreje, za leto dni preložili tudi zimske igre.
