CIA
Umor novinarja je naročil savdski princ
Spremenjena ameriška politika.
Odpri galerijo
Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman. FOTO: Reuters
Danes objavljeno poročilo ameriških obveščevalnih agencij o umoru savdskega novinarja Džamala Hašodžija leta 2018 v Turčiji trdi, da je umor odobril savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman. Gre za oceno Cie, ki je bilo do zdaj tajno.
Objavil ga je Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti po odobritvi predsednika ZDA Josepha Bidna, ki se je v četrtek po telefonu pogovarjal s savdskim kraljem Salmanom. Poročilo pravi, da ima prestolonaslednik popoln nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi agencijami Savdske Arabije, zato naj bi bilo zelo neverjetno, da bi takšno operacijo izvedli brez njegove odobritve.
Biden namerava malce preoblikovati odnose med Washingtonom in Riadom, potem ko si je vlada prejšnjega predsednika Donalda Trumpa štiri leta zatiskala oči pred zlorabami človekovih pravic v Savdski Arabiji.
Komentatorja (59) Washington Posta in kritika Savdske Arabije Hašodžija so ubili v savdskem konzulatu v Istanbulu, kamor je šel urejat dokumente za poroko. Njegovo truplo so razkosali, ostankov pa niso nikoli našli.
Biden je v četrtek dal vedeti, da odnosov med državama ne bo urejal prek prestolonaslednika, saj je namesto princa poklical kralja Salmana in poudaril pomen, ki ga ZDA dajejo človekovim pravicam in vladavini prava. »Od začetka smo dali vedeti, da bomo predelali našo politiko do Savdske Arabije,« je v torek potrdila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Za zdaj sicer še ni jasno, ali bodo kakšne posledice zaradi objave obveščevalnega poročila o Hašodžijevem umoru.
Savdska Arabija se je glede Hašodžija sprva sprenevedala in zanikala odgovornost za njegovo smrt, nato lagala, da se je Hašodži v prostorih konzulata zapletel v pretep, v katerem je umrl, na koncu pa priznala umor, vendar zanikala, da bi šlo za ukaz z vrha. Novinarja naj bi ubili, ne da bi bin Salman vedel za to. Našli so nekaj grešnih kozlov in jih obsodili.
Preiskava ameriških obveščevalcev potrjuje preiskavo ZN, ki so junija 2019 v poročilu navedli, da je bil Hašodži žrtev namerne in premišljene usmrtitve, zunajsodne usmrtitve, za katero je po mednarodnem pravu o človekovih pravicah odgovorna Savdska Arabija.
V tistem času je ZDA vodil Donald Trump, ki je javno dvomil o odgovornosti bin Salmana ter zavračal poročila lastnih obveščevalcev in zanemarjal ogorčenje članov zveznega kongresa. Trumpova vlada je odnose s Savdsko Arabijo vodila prek prestolonaslednika, ki je posebej prijateljeval s Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Trumpa je zelo prevzel sprejem, ki so mu ga priredili v Savdski Arabiji med njegovim prvim obiskom regije leta 2017. Ob pomoči Riada je Trump potem dosegel normalizacijo odnosov med Izraelom ter Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom. Trump je tudi podpiral vojno Savdske Arabije v Jemnu in vložil veto na poskus kongresa, da ustavi prodajo ameriškega orožja Savdski Arabiji.
Biden je podporo vojni v Jemnu odvzel in tudi preklical Trumpovo razglasitev jemenskih Hutijev za teroriste. Biden se želi vrniti k iranskemu jedrskemu sporazumu, ki mu najbolj odločno nasprotujeta Izrael in Savdska Arabija.
Objavil ga je Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti po odobritvi predsednika ZDA Josepha Bidna, ki se je v četrtek po telefonu pogovarjal s savdskim kraljem Salmanom. Poročilo pravi, da ima prestolonaslednik popoln nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi agencijami Savdske Arabije, zato naj bi bilo zelo neverjetno, da bi takšno operacijo izvedli brez njegove odobritve.
Biden namerava malce preoblikovati odnose med Washingtonom in Riadom, potem ko si je vlada prejšnjega predsednika Donalda Trumpa štiri leta zatiskala oči pred zlorabami človekovih pravic v Savdski Arabiji.
Komentatorja (59) Washington Posta in kritika Savdske Arabije Hašodžija so ubili v savdskem konzulatu v Istanbulu, kamor je šel urejat dokumente za poroko. Njegovo truplo so razkosali, ostankov pa niso nikoli našli.
Biden je v četrtek dal vedeti, da odnosov med državama ne bo urejal prek prestolonaslednika, saj je namesto princa poklical kralja Salmana in poudaril pomen, ki ga ZDA dajejo človekovim pravicam in vladavini prava. »Od začetka smo dali vedeti, da bomo predelali našo politiko do Savdske Arabije,« je v torek potrdila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Za zdaj sicer še ni jasno, ali bodo kakšne posledice zaradi objave obveščevalnega poročila o Hašodžijevem umoru.
Savdska Arabija se je glede Hašodžija sprva sprenevedala in zanikala odgovornost za njegovo smrt, nato lagala, da se je Hašodži v prostorih konzulata zapletel v pretep, v katerem je umrl, na koncu pa priznala umor, vendar zanikala, da bi šlo za ukaz z vrha. Novinarja naj bi ubili, ne da bi bin Salman vedel za to. Našli so nekaj grešnih kozlov in jih obsodili.
Preiskava ameriških obveščevalcev potrjuje preiskavo ZN, ki so junija 2019 v poročilu navedli, da je bil Hašodži žrtev namerne in premišljene usmrtitve, zunajsodne usmrtitve, za katero je po mednarodnem pravu o človekovih pravicah odgovorna Savdska Arabija.
V tistem času je ZDA vodil Donald Trump, ki je javno dvomil o odgovornosti bin Salmana ter zavračal poročila lastnih obveščevalcev in zanemarjal ogorčenje članov zveznega kongresa. Trumpova vlada je odnose s Savdsko Arabijo vodila prek prestolonaslednika, ki je posebej prijateljeval s Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Trumpa je zelo prevzel sprejem, ki so mu ga priredili v Savdski Arabiji med njegovim prvim obiskom regije leta 2017. Ob pomoči Riada je Trump potem dosegel normalizacijo odnosov med Izraelom ter Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom. Trump je tudi podpiral vojno Savdske Arabije v Jemnu in vložil veto na poskus kongresa, da ustavi prodajo ameriškega orožja Savdski Arabiji.
Biden je podporo vojni v Jemnu odvzel in tudi preklical Trumpovo razglasitev jemenskih Hutijev za teroriste. Biden se želi vrniti k iranskemu jedrskemu sporazumu, ki mu najbolj odločno nasprotujeta Izrael in Savdska Arabija.
