SLOVO
Umrl je Milan Bandić
Dolgoletnega zagrebškega župana so pestile številne težave. Mnogi opevajo njegovo predanost mestu, a afer je bilo veliko.
Odpri galerijo
Njegovo kariero so omadeževale številne afere, a mu niso odvzele zaupanja volivcev. FOTO: Nikola Šolić/Reuters
»V globoki žalosti obveščamo someščane in someščanke, sodelavce, prijatelje, zagrebško in hrvaško javnost, da je nenadoma, danes, 28. februarja, v 66. letu za posledicami srčnega infarkta umrl župan mesta Zagreb gospod Milan Bandić,« so žalostno vest sporočili iz županovega urada.
»Bandić je živel za svoje mesto, za Zagrebčane, ki so mu bili vedno na prvem mestu, za delo, ki ga je opravljal z energijo in ljubeznijo vseh 21 let.« Bandića je v noči na nedeljo obšla huda slabost, poročajo hrvaški mediji, prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico Sveti duh, kjer pa je umrl kljub naporom zdravnikov, da ga ohranijo pri življenju. Njegove številne zdravstvene težave niso bile skrivnost, zaradi nenadne slabosti je v bolnišnici obležal tudi lani, a kljub temu je bil videti povsem pri močeh, z neverjetno voljo do življenja in dela, ki se mu kljub izčrpanosti ni bil pripravljen odpovedati. Njegovi sodelavci, šokirani zaradi nenadne smrti dolgoletnega nadrejenega, še povedo, da je bil v petek videti povsem dobro.
»Za to mesto je živel in delal. Zagrebu je dal ogromno in še veliko več bi mu dal, veliko je načrtoval, a je imel bog očitno zanj druge načrte,« je povedal eden Bandićevih najtesnejših sodelavcev Miodrag Demo. »Zagrebčani vedo, zakaj so ga že šestkrat izbrali za župana, in nedvomno bi osvojil tudi sedmi mandat. Zagreb je po njegovi zaslugi postal evropska metropola. Mnogi bodo šele zdaj spoznali, kdo v resnici je bil Bandić in kako bo mesto odslej živelo brez njega, zato ga nikar ne sodite.«
A sodbe in kritike so nanj venomer letele, ne nazadnje so njegovo kariero omadeževale številne afere. Rodil se je leta 1955 v Občini Grude v Bosni in Hercegovini. Študij je končal v Zagrebu na fakulteti za politične vede, pozneje se je včlanil v komunistično stranko, ki pa ji je kot eden redkih ostal zvest tudi ob spremembi političnega sistema in jo pomagal preobraziti v socialdemokratsko stransko. Od 1980. do 1983. je bil zaposlen v tovarni Ledo, potem pa je do 1990. delal v Občini Pešćenica.
Za viden položaj je bil pripravljen garati, glasove pa si je med prebivalci prestolnice pod okriljem svoje stranke SDP nabiral več let, postopoma, povedo njegovi podporniki: medtem ko so sodelavci na občini komaj čakali na proste konce tedna, je sam opravljal delo matičarja, služil dodaten denar in spoznaval meščane. Od 1995. do 2000. je bil zagrebški mestni svetnik, potem je bil izvoljen za poslanca hrvaškega sabora in končno za zagrebškega župana. Leta 2009 so ga izključili iz stranke, potem ko je na predsedniških volitvah napovedal boj proti kandidatu SDP Ivu Josipoviću, kot kandidata stranke Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti pa so ga 2017. že šestič izvolili za župana.
Načrtoval je, seveda, še sedmi mandat, v Zagrebu je treba še veliko postoriti, je poudarjal. S svojimi projekti je prepričal številne volivce, vidni so njegovi dosežki pri posodobitvi javnega prometa in številni gradbeni posegi, nove kolesarske steze, prijaznejša podoba mesta, ki je pogosto gostilo svetovno odmevne kulturne, zabavne in športne dogodke. Šport je bil Bandiću še posebno pri srcu, mnogi ga kujejo v zvezde kot odrešitelja in podpornika številnih klubov, na znameniti Snežni kraljici na njemu ljubem Sljemenu ni nikoli manjkal. S športom se je ukvarjal tudi sam, njegov jutranji tek v družbi psa Rudija na atletski stezi blizu njegovega doma je bil ikoničen.
Njegovo županovanje pa nikakor ni bilo brezmadežno: poneverbe, podkupovanja, korupcija, politične kalkulacije, nespoštljiv odnos do medijev in še marsikaj je bremenilo Bandića, dolga leta poročenega z Vesno in očeta ene hčerke, ki pa kljub številnim očitkom ni izgubil zaupanja volilne baze. Proti njemu je bilo vloženih okoli 250 kazenskih ovadb, vendar ga sodišče ni nikoli obsodilo; sam se je celo širokoustil, da ima na policiji številne prijatelje.
»A kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen,« je včeraj med drugim povedala njegova namestnica Jelena Pavičić Vukičević, ki bo do majskih volitev vodila mesto in ki se s solzami v očeh v družbi sodelavcev poslavlja od »čudovitega človeka ter prijatelja in vodje«.
»Bandić je živel za svoje mesto, za Zagrebčane, ki so mu bili vedno na prvem mestu, za delo, ki ga je opravljal z energijo in ljubeznijo vseh 21 let.« Bandića je v noči na nedeljo obšla huda slabost, poročajo hrvaški mediji, prepeljali so ga v zagrebško bolnišnico Sveti duh, kjer pa je umrl kljub naporom zdravnikov, da ga ohranijo pri življenju. Njegove številne zdravstvene težave niso bile skrivnost, zaradi nenadne slabosti je v bolnišnici obležal tudi lani, a kljub temu je bil videti povsem pri močeh, z neverjetno voljo do življenja in dela, ki se mu kljub izčrpanosti ni bil pripravljen odpovedati. Njegovi sodelavci, šokirani zaradi nenadne smrti dolgoletnega nadrejenega, še povedo, da je bil v petek videti povsem dobro.
»Za to mesto je živel in delal. Zagrebu je dal ogromno in še veliko več bi mu dal, veliko je načrtoval, a je imel bog očitno zanj druge načrte,« je povedal eden Bandićevih najtesnejših sodelavcev Miodrag Demo. »Zagrebčani vedo, zakaj so ga že šestkrat izbrali za župana, in nedvomno bi osvojil tudi sedmi mandat. Zagreb je po njegovi zaslugi postal evropska metropola. Mnogi bodo šele zdaj spoznali, kdo v resnici je bil Bandić in kako bo mesto odslej živelo brez njega, zato ga nikar ne sodite.«
Od Leda do županskega stolčka
A sodbe in kritike so nanj venomer letele, ne nazadnje so njegovo kariero omadeževale številne afere. Rodil se je leta 1955 v Občini Grude v Bosni in Hercegovini. Študij je končal v Zagrebu na fakulteti za politične vede, pozneje se je včlanil v komunistično stranko, ki pa ji je kot eden redkih ostal zvest tudi ob spremembi političnega sistema in jo pomagal preobraziti v socialdemokratsko stransko. Od 1980. do 1983. je bil zaposlen v tovarni Ledo, potem pa je do 1990. delal v Občini Pešćenica.
Za viden položaj je bil pripravljen garati, glasove pa si je med prebivalci prestolnice pod okriljem svoje stranke SDP nabiral več let, postopoma, povedo njegovi podporniki: medtem ko so sodelavci na občini komaj čakali na proste konce tedna, je sam opravljal delo matičarja, služil dodaten denar in spoznaval meščane. Od 1995. do 2000. je bil zagrebški mestni svetnik, potem je bil izvoljen za poslanca hrvaškega sabora in končno za zagrebškega župana. Leta 2009 so ga izključili iz stranke, potem ko je na predsedniških volitvah napovedal boj proti kandidatu SDP Ivu Josipoviću, kot kandidata stranke Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti pa so ga 2017. že šestič izvolili za župana.
65 let je bil star.
Načrtoval je, seveda, še sedmi mandat, v Zagrebu je treba še veliko postoriti, je poudarjal. S svojimi projekti je prepričal številne volivce, vidni so njegovi dosežki pri posodobitvi javnega prometa in številni gradbeni posegi, nove kolesarske steze, prijaznejša podoba mesta, ki je pogosto gostilo svetovno odmevne kulturne, zabavne in športne dogodke. Šport je bil Bandiću še posebno pri srcu, mnogi ga kujejo v zvezde kot odrešitelja in podpornika številnih klubov, na znameniti Snežni kraljici na njemu ljubem Sljemenu ni nikoli manjkal. S športom se je ukvarjal tudi sam, njegov jutranji tek v družbi psa Rudija na atletski stezi blizu njegovega doma je bil ikoničen.
Njegovo županovanje pa nikakor ni bilo brezmadežno: poneverbe, podkupovanja, korupcija, politične kalkulacije, nespoštljiv odnos do medijev in še marsikaj je bremenilo Bandića, dolga leta poročenega z Vesno in očeta ene hčerke, ki pa kljub številnim očitkom ni izgubil zaupanja volilne baze. Proti njemu je bilo vloženih okoli 250 kazenskih ovadb, vendar ga sodišče ni nikoli obsodilo; sam se je celo širokoustil, da ima na policiji številne prijatelje.
»A kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen,« je včeraj med drugim povedala njegova namestnica Jelena Pavičić Vukičević, ki bo do majskih volitev vodila mesto in ki se s solzami v očeh v družbi sodelavcev poslavlja od »čudovitega človeka ter prijatelja in vodje«.
