Umrl je zaslužni papež Benedikt XVI.
Nemec Joseph Ratzinger, zaslužni papež Benedikt XVI., ki je danes umrl v 96. letu starosti, bo ostal v zgodovini zapisan kot eden redkih in prvi po več stoletjih, ki je odstopil s položaja. Bil je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve, veljal pa je za zagovornika zelo konservativnih stališč Cerkve.
»Z žalostjo vas obveščam, da je danes ob 9.34 v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu umrl zaslužni papež Benedikt XVI.,« je sporočil tiskovni predstavnik Vatikana Matteo Bruni.
Kaj sledi po papeževi smrti, preberite tukaj.
Papež je bil od 19. aprila 2005 do 28. februarja 2013, ko se je upokojil in tako postal prvi papež po 600 letih, ki je odstopil. Pri tem bi mu lahko sledil njegov naslednik, sedanji papež Frančišek, ki je v zadnjih mesecih odpovedal številne dogodke in zaradi bolečin v kolenih uporablja invalidski voziček, saj je julija dejal, da so za njegov odstop »odprta vrata«.
Benedikt XVI. je od odstopa živel odmaknjeno v samostanu Matere Cerkve v Vatikanu, v hiši z lastno kapelo, lepim razgledom na kupolo bazilike svetega Petra in zaščiten pred mestnim vrvežem Rima. Zanj so skrbeli več redovnic in njegov zasebni tajnik Georg Gänswein. Nazadnje se je javno oglasil februarja, ko je prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški Katoliški cerkvi, ko je bil nadškof.
Svet se odziva na smrt zaslužnega papeža. Oglasila se je tudi slovenska predsednica.
Rodil se je 16. aprila 1927 v kraju Marktl am Inn na Bavarskem. Njegova družina se je pogosto selila, ker je bil oče v službi na policiji, zato je v spominih kot svoje domače mesto označeval Traunstein.
V spominih je odkrito govoril tudi o tem, da je bil leta 1941, ko je bil star 14 let, proti svoji volji vključen v nacistični podmladek, t. i. Hitlerjugend, a ne za dolgo, ker se je učil za duhovnika. Leta 1943 so ga kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München.
Leto kasneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 je dezertiral iz nemške vojske in se vrnil v Traunstein, tam pa so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. Zatem je znova vstopil v semenišče.
Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962–1965).
Tesni sodelavec Janeza Pavla II.
Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta kasneje pa je odšel v Rim ter postal prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo Rimskokatoliške cerkve. Za kardinala ga je 2. junija 1977 imenoval papež Pavel VI.
Pred izvolitvijo za papeža 19. aprila 2005 je bil Ratzinger tesen sodelavec papeža Janeza Pavla II. Veljal je za ideologa Vatikana, pri čemer je zagovarjal skrajno konservativna stališča Cerkve. Še pred izvolitvijo je bil eden najvplivnejših mož v Vatikanu in po smrti Janeza Pavla II. favorit za njegovega naslednika.
Njegovo papeževanje so poleg zavzemanja za tradicionalne krščanske vrednote prek nove evangelizacije, ki naj temelji na zakonski zvezi in družini, močno zaznamovali tudi škandali. Najbolj je odmeval spor Vatikana z Irsko, ko je v javnost prišlo pismo Vatikana irskim škofom iz leta 1997, v katerem so jim svetovali, naj ne prijavijo domnevnih primerov zlorab otrok policiji.
Temu je sledila prav tako odmevna afera z uhajanjem zaupnih informacij izza vatikanskih zidov, ki so razkrivale sporne finančne posle v vatikanski banki Ior, korupcijo pri podeljevanju poslov in boj za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana. Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, ki ga je Benedikt XVI. kasneje oprostil.
Prosil za odpuščanje
Letos pa je prosil za odpuščanje zaradi neukrepanja pri spolnih zlorabah otrok v nemški Katoliški cerkvi, ko je bil med letoma 1977 in 1982 münchensko-freisinški nadškof. To je storil po objavi poročila odvetniške družbe, da takrat zavestno ni ukrepal v štirih primerih duhovniških zlorab otrok.
V pismu, objavljenem februarja kot odgovor na preiskavo, je vsem žrtvam spolne zlorabe izrazil »svoj globok sram in globoko žalost ter iskreno prošnjo za odpuščanje«. »V Katoliški cerkvi sem imel velike odgovornosti. Še toliko večja je moja bolečina zaradi zlorab in napak, ki so se zgodile na teh različnih mestih v času mojega mandata,« je dodal.
Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja. Med drugim je odprl račun na twitterju in 12. decembra 2012 objavil svoj prvi tvit. »Dragi prijatelji, vesel sem, da lahko z vami navežem stik prek twitterja. Hvala vam za dobrodušen odziv. Blagoslavljam vas iz vsega srca,« je zapisal.
Vseskozi je nasprotoval »pohlepu« in »samozadostnosti« v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Nasprotoval je odpravi celibata v Cerkvi in temu, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze.
Bil je tudi oster nasprotnik komunizma. Leta 1984 je komunistične režime označil za »eno od sramot našega časa«. V domovini Nemčiji ni bil najbolj priljubljen, saj je za številne simbol dogmatizma in konservativizma.
Dejstvo, da sta bila s papežem Frančiškom in z zaslužnim papežem Benediktom XVI. na svetu hkrati dejansko dva papeža, je sicer vedno znova poskrbelo za napetosti v političnih taborih Cerkve.
