Umrl najstarejši veteran

Zadnja leta so se mu klanjali kot junaku, a med drugo svetovno vojno, ko je svoji domovini služil v Avstraliji, na Novi Gvineji in Filipinih, so ga belopolti sotrpini pogosto poniževali in zmerjali. Ne le da si ni smel z njimi deliti šotora ali jesti za isto mizo, še po vojni, ko so ga častno odpustili, je pristal na dnu; vrnil se je torej tja, kamor ga je družba uvrščala pred vojno vihro.

Pomagalo ni niti okrutno dejstvo, da je Lawrence Brooks, kuhar 91. inženirskega bataljona, dvakrat zrl smrti v oči, enkrat, ko je letalu, s katerim je prevažal zaloge, nad oceanom zmanjkalo goriva, in drugič, ko je japonski ostrostrelec ustrelil ameriškega vojaka le nekaj metrov stran.

 A pozneje so se mu v muzeju v New Orleansu le sklenili pokloniti, zadnja leta pa je tam redno praznoval rojstni dan z vojaškimi častmi, dogodke je vedno pospremil tudi njemu ljubi jazzovski orkester. V muzeju je rad delil spomine z obiskovalci, z njim so se fotografirali tudi zvezdniki, kot je igralec Guy Sinise, ki je v filmski uspešnici Forrest Gump upodobil poročnika Dana Taylorja, pozneje pa ustanovil organizacijo za podporo vojaškim veteranom, lani mu je čast izkazal celo predsednik ZDA Joe Biden.

Brooks, ki je lani proslavil 112. rojstni dan in je bil tako najstarejši še živeči ameriški veteran, se je rodil v Louisiani kot eden od 15 otrok; leta 1940 so ga vpoklicali v vojsko, pet let pozneje pa se je vrnil v domovino in se zaposlil kot viličarist. Zakon, ki je vojakom po služenju v vojni omogočal brezplačen študij na univerzi, namreč ni veljal za temnopolte vojake.

Kljub temu si je pozneje ustvaril družino in živel srečno, je rad pripovedoval Brooks, leta 1979 pa se je upokojil. Razodel je tudi recept za dolgo življenje, in sicer sta po njegovem ključni ponižnost do Boga in prijaznost do vseh ljudi. V zakonu se mu je rodilo pet otrok, za njim žaluje še 13 vnukov in 21 pravnukov.