Umrl še zadnji iz svojega rodu, genocid nad njegovim ljudstvom popoln

Najmanj 113 domorodnih plemen, ki se jih civilizacija še ni niti dotaknila in o obstoju katerih zvečine le ugibamo, živi globoko v gozdovih Brazilije. To število pa se je sedaj zmanjšalo za eno amazonsko pleme. Umrl je namreč še zadnji živeči predstavnik svojega plemena, ki je dobrega četrt stoletja, odkar je bilo ubitih še zadnjih šest članov njegovega ljudstva, živel v popolni izolaciji. In je v samoti zdaj tudi umrl, truplo so v viseči mreži našli sledilci brazilske Agencije za domorodne zadeve (Funai), ki so nad njim od zelo daleč tiho bdeli od 1996.

»Nihče ni poznal njegovega imena, skoraj ničesar nismo vedeli o njegovem ljudstvu, z njegovo smrtjo pa je genocid nad njegovim plemenom popoln,« je dejala Fiona Watson. Večino njegovega plemena so namreč že v 70. letih z obličja zemlje izbrisali tamkajšnji kmetje, ki se jim je kolcalo po staroselski zemlji.

Le malo se je vedelo o življenju Moškega iz luknje, kot se ga je prijel vzdevek. Tega si je prislužil, ker je v zemljo kopal globoke luknje, ki so mu služile kot pasti za živali in njegova skrivališča. Sicer pa je na avtohtonem območju Tanaru v zvezni državi Rondonia na meji med Brazilijo in Bolivijo živel v slamnati koči z dva metra globoko luknjo na sredini. Gojil je koruzo, manioko in sadje, nabiral divji med in lovil divje živali, pri lovu si je pomagal tudi s puščicami iz bambusa.

Stikom z zunanjim svetom se je na daleč izogibal, ob naključnih srečanjih s predstavniki Funaija je zbežal, izustiti ni želel niti besedice, enkrat pa se jih je želel otresti celo tako, da je izstrelil puščico in z njo zadel uradnika v prsni koš. Od tedaj so ga puščali povsem pri miru, občasno so zanj zgolj pustili kaj osnovnih potrebščin. »Jasno je dal vedeti, da želi, da ga pustimo pri miru.« Nazadnje so ga uzrli in od daleč ujeli na filmski trak leta 2018.

Ob smrti, s katero je izginilo tudi njegovo ljudstvo, je bil bil star med 55 in 65 let, zdi pa se, da je umrl naravne smrti.