Zlo brez meja: v napadu na železniško postajo več kot 40 mrtvih (FOTO)
Ukrajino danes pretresa nov zlovešč ruski napad na civiliste. V raketiranju železniške postaje v Kramatorsku na vzhodu Ukrajine, ki jo uporabljajo za evakuacijo civilistov, je bilo ubitih več kot 39 ljudi, med njimi štirje otroci, ranjenih pa naj bi jih bilo najmanj 87, je na Telegramu zapisal guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko. Ruske oblasti zavračajo obtožbe in za napad krivijo Ukrajino.
Na železniški postaji v Kramatorsku naj bi se v času, ko so jo zadele rakete, nahajalo več kot 1000 ljudi, so za britanski BBC povedali očividci. Podatki o skupnem številu ranjenih v napadu se razlikujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da je bilo ranjenih približno 300 ljudi.
Zelenski je po raketnem napadu Rusijo označil za »zlo brez meja«, ki načrtno uničuje civilno prebivalstvo. »Če to zlo ne bo kaznovano, se ne bo nikoli ustavilo,« je opozoril v izjavi na družbenih omrežjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je ruski napad obsodila Evropska unija. Prav danes bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obiskala Kijev. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je obsodil grozljiv napad in za njega neposredno obtožil Rusijo.
Na obsodbe se je odzvalo rusko obrambno ministrstvo in dejalo, da ruska vojska za 8. april v Kramatorsku ni načrtovala nobenih vojaških napadov in da za raketiranje ni odgovorna. Vse izjave s strani kijevskega režima o raketnem napadu so označili za popolnoma neresnične provokacije.
Von der Leynova v Kijevu
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo v spremstvu visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella danes obiskala Kijev. Visoka predstavnika EU se bosta v Kijevu med drugim sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, poročajo tuje tiskovne agencije. Na pot sta se davi odpravila z vlakom, saj je zračni prostor nad Ukrajino zaprt, in sicer iz poljskega mesta Przemysl, le 13 kilometrov od meje z Ukrajino. V delegaciji so tudi slovaški premier Eduard Heger in več evropskih poslancev.
Von der Leynova in Borrell sta prva zahodna voditelja, ki bosta Ukrajino obiskala po razkritju ruskih grozodejstev v predmestjih Kijeva, kot je Buča.
Borrell napovedal ponovno odprtje predstavništva EU v Kijevu
Borell je napovedal, da bo EU šest tednov po začetku vojne v Ukrajini danes ponovno odprla svoje predstavništvo v Kijevu. Na vlaku, ki naj bi danes prispel v Kijev, je tudi veleposlanik Matti Maasikas, ki je od septembra 2019 vodil delegacijo EU v Ukrajini. Estonski diplomat bo z majhno ekipo ponovno prevzel naloge v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Predstavništvo EU v Kijevu je bilo dan po začetku vojne v Ukrajini 24. februarja v celoti evakuirano, majhna ekipa sodelavcev pa je delo nadaljevala iz poljskega Rzeszowa ob meji z Ukrajino.
Vrnitev veleposlanika EU naj bi pokazala, »da Ukrajina obstaja, da obstaja prestolnica, vlada in predstavništva drugih držav«, je po poročanju dpa dejal Borrell. Država je še vedno pod ukrajinskim nadzorom, je izpostavil. O vožnji z vlakom po Ukrajini pa je Španec povedal: »Ne počutiš se, kot da si v vojni.«
Borrell je ob tem napovedal, da bodo zagotovili 7,5 milijona evrov za preiskave, ki jih bo Ukrajina v zvezi z vojnimi zločini izvedla v kraju Buča nedaleč od Kijeva in na drugih območjih v državi, od koder prihajajo poročila o grozodejstvih po umiku ruske vojske.
V Borodjanki še huje kot v Buči
Zelenski je sicer ponoči v novem video nagovoru posvaril, da po Buči zdaj podobne, če ne celo še hujše zločine ruskih sil razkrivajo tudi v drugih mestih na območju, med drugim v Borodjanki. Da so razmere tam, kjer so zdaj šele začeli preiskovati ruševine, po prvih ugotovitvah še bolj strašne kot v Buči, je ponoči v video nagovoru opozoril Zelenski.
Malo pred tem je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova na facebooku objavila, da so v ruševinah dveh stanovanjskih zgradb v Borodjanki našli 26 trupel. Dodala je, da je težko reči, koliko bo vseh žrtev, je pa zapisala, da je kraj, kjer je pred vojno živelo 13.000 ljudi, najbolj uničen med kraji v okolici Kijeva.
V vasi Obuhoviči, kakih 70 kilometrov severozahodno od Kijeva, naj bi medtem ruski vojaki tamkajšnje prebivalce uporabili kot živi ščit, kar je prepovedano z ženevskimi konvencijami. Kot poroča britanski BBC, imajo za to že trdne dokaze.
A po drugi strani je prišel na dan posnetek, na katerem naj bi ukrajinski vojaki ustrelili in ubili zajetega ruskega vojaka, katerega pristnost pa še ni potrjena.
Začenja se premeščanje ruskih sil
Civilisti medtem na vse načine poskušajo zapustiti vzhodno Ukrajino, k čemur jih v pričakovanju silovite ruske ofenzive pozivajo oblasti. Cilj Rusije po umiku s severa Ukrajine je ustvariti kopensko povezavo med okupiranim polotokom Krim ter proruskimi separatisti v regijah Lugansk in Doneck v Donbasu.
Avstrijska tiskovna agencija APA navaja oceno vojaškega strokovnjaka Markusa Reisnerja, da bo premeščanje ruskih sil na vzhod, ki se je začelo pred desetimi dnevi, bolj ali manj zaključeno ta konec tedna. Kot še meni, Rusija stavi na zgodovinsko simboliko in si želi zmago v Donbasu razglasiti 9. maja, ko praznuje zmago nad nacistično Nemčijo.
Zadnja priložnost za pobeg civilistov
Iz več mest na območju že poročajo o silovitem obstreljevanju. Med drugim naj bi ruski izstrelki tako v Lugansku kot Donecku poškodovali železniško infrastrukturo, kar še dodatno otežuje evakuacijo civilistov. A oblasti kljub temu ljudi pozivajo, naj kakor koli že čim prej odidejo, saj je to verjetno zadnja priložnost, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah Kijeva jim je v četrtek kljub težavam uspelo na varno prepeljati več kot 4.500 ljudi, od tega okoli 1.200 iz Mariupola, 2.000 iz več krajev v okolici Zaporožja in 1.400 iz več mest v regiji Lugansk.
»Novi župan« Mariupola, ki so ga nastavile ruske sile, je sporočil, da je v tem mestu umrlo okoli 5.000 civilistov, medtem ko ukrajinska stran ocenjuje, da je to »konservativna ocena« in jih je verjetno še veliko več.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da so doslej zabeležili že več kot sto napadov na zdravstvene službe v Ukrajini, natančneje 103. Ob tem je bilo 73 ljudi ubitih, 51 ranjenih. Še posebej WHO poziva k humanitarnemu dostopu do ljudi v obleganem Mariupolu.
