KORONA
Ustavili testiranje cepiva
Pri prostovoljcu neželeni stranski učinki. Oxfordsko cepivo eno najobetavnejših.
Odpri galerijo
Cepivo ne bo na voljo, dokler ne bo dokazano varno in učinkovito. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
Številni laboratoriji po svetu mrzlično izdelujejo in testirajo cepiva proti covidu-19, a vsaj eden je moral začasno ustaviti svojo dejavnost in zajeti sapo. Cepivo AZD1222, ki sta ga razvili univerza v Oxfordu in AstraZeneca, je pri enem od prostovoljcev sprožilo neželene stranske učinke oziroma nepojasnjeno bolezen, in sicer v tretji fazi, pri kateri je sodelovalo več kot 30.000 prostovoljcev iz ZDA, Združenega kraljestva, Brazilije in Južne Afrike.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre za rutinski premor, neodvisna preiskava pa zdaj ugotavlja, ali bi lahko testiranje vendarle nadaljevali, saj je cepivo do zdaj kazalo odlične rezultate: sprožilo je namreč močan imunski odziv s protitelesi in T-celicami, ki so vrsta limfocitov s pomembno vlogo pri imunski odpornosti, prva in druga faza testiranja pa sta bili uspešni in sta dali veliko upanja, povedo strokovnjaki.
Laboratoriji, ki razvijajo cepivo proti covidu-19, so zaradi vse večjega števila okužb in smrtnih žrtev po svetu pod velikim pritiskom, da bi cepivo prišlo čim prej na tržišče, zato je devet biofarmacevtskih družb, poleg AstraZenece še BioNTech, GlaxoSmithKline, Johnson & Johnson, Merck, Moderna, Novavax, Pfizer in Sanofi, podpisalo zavezo, s katero želijo poudariti, da bodo pri razvoju cepiva spoštovale najvišje znanstvene in etične standarde ter integriteto znanstvenega procesa.
S tem so se želeli otresti tudi političnih pritiskov po čim hitrejši in čim večji dostopnosti do cepiva ter nezaupanja ljudi, zato so tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji zatrdili, da bodo cepivo odobrili šele takrat, ko bo dokazano povsem varno in učinkovito. Ne pričakujejo, da se bo obsežno cepljenje začelo pred sredino prihodnjega leta.
Na oxfordski univerzi zdaj mirijo, da so stranski učinki pri množičnih testiranjih običajni, a jih je kljub temu treba podrobno preveriti. Prostovoljec je menda že okreval.
Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre za rutinski premor, neodvisna preiskava pa zdaj ugotavlja, ali bi lahko testiranje vendarle nadaljevali, saj je cepivo do zdaj kazalo odlične rezultate: sprožilo je namreč močan imunski odziv s protitelesi in T-celicami, ki so vrsta limfocitov s pomembno vlogo pri imunski odpornosti, prva in druga faza testiranja pa sta bili uspešni in sta dali veliko upanja, povedo strokovnjaki.
Laboratoriji, ki razvijajo cepivo proti covidu-19, so zaradi vse večjega števila okužb in smrtnih žrtev po svetu pod velikim pritiskom, da bi cepivo prišlo čim prej na tržišče, zato je devet biofarmacevtskih družb, poleg AstraZenece še BioNTech, GlaxoSmithKline, Johnson & Johnson, Merck, Moderna, Novavax, Pfizer in Sanofi, podpisalo zavezo, s katero želijo poudariti, da bodo pri razvoju cepiva spoštovale najvišje znanstvene in etične standarde ter integriteto znanstvenega procesa.
Biofarmacevtske družbe se ne bodo vdale političnim pritiskom.
S tem so se želeli otresti tudi političnih pritiskov po čim hitrejši in čim večji dostopnosti do cepiva ter nezaupanja ljudi, zato so tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji zatrdili, da bodo cepivo odobrili šele takrat, ko bo dokazano povsem varno in učinkovito. Ne pričakujejo, da se bo obsežno cepljenje začelo pred sredino prihodnjega leta.
Na oxfordski univerzi zdaj mirijo, da so stranski učinki pri množičnih testiranjih običajni, a jih je kljub temu treba podrobno preveriti. Prostovoljec je menda že okreval.
