V akvariju dočakala okrog sto let
V akvariju v San Franciscu živi najstarejša riba, ki je kdaj živela v ujetništvu, še kako primerno ji je ime Metuzalem. V Združene države Amerike je pripotovala iz Avstralije leta 1938 v družbi še 230 drugih rib, ki so jih na parniku pripeljali v različne akvarije po deželi. Danes je živa samo še ona, znanstveniki menijo, da je ženskega spola, čeprav prepričani o tem ne morejo biti.
Za najstarejšo ribo v ujetništvu so jo razglasili že leta 2017, ko so morali drugo najstarejšo evtanazirati.
Dočakala je največ let v ujetništvu
Ko so jo naselili v San Franciscu, je bila Metuzalem mala ribica, a ji je življenje v akvariju prijalo, za njo so zaposleni dobro skrbeli, vedno je imela dovolj raznovrstne zdrave hrane in tudi obiskovalci, ki so postavali na drugi strani steklene stene ter po njej pogosto trkali, da bi pritegnili njeno pozornost, je niso niti malo motili ali spravljali v stres. Tako je rasla in rasla, vedno je bila trdnega zdravja in zaposleni so že pred leti napovedali, da bo zagotovo še dolgo z njimi.
Leta 2017 so Metuzalem že uradno razglasili za ribo, ki je v ujetništvu dočakala največ let, čeprav jih je imela takrat po ocenah zaposlenih v akvariju »komaj« 84. Zdaj se je izkazalo, da je bila že takrat precej starejša, s posebnimi testi so njeno starost zdaj ocenili na nekje med 92 in 101 leto, s čimer si je prvo mesto med najstarejšimi ribami še utrdila.
Riba pljučarica
Metuzalem je riba pljučarica, v naravi te živijo najmanj okrog 25 let, tiste v ujetništvu pa ob primerni skrbi zanje še veliko dlje. Pred petimi leti so denimo morali evtanazirati kar 80 let staro avstralsko pljučarico, ime ji je bilo Dedek in je živela v akvariju v Chicagu, a je imela v nasprotju z Metuzalemom precej zdravstvenih težav, večinoma so bile sicer povezane s starostjo.
Avstralske pljučarice trenutno veljajo za ogroženo vrsto, v naravi živijo v vodah okrog Brisbana, kot pove že ime, pa se od drugih rib razlikujejo po tem, da imajo pljuča, pravzaprav le eno pljučno krilo. To jim omogoča, da dihajo zrak in tako preživijo dolgotrajna sušna obdobja, ko se potoki, v katerih živijo, skorajda povsem posušijo, uporabljajo jih tudi v primerih, ko se močno spremeni kakovost vode.
