Civiliste iz obleganih mest bi Putin evakuiral v Rusijo, v Kijevu ogorčeni
Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino se je uradno končal. Čeprav današnji pogovori, ki so se osredotočili na zagotavljanje humanitarnih koridorjev, niso prinesli vidnejšega napredka oziroma konkretnih rezultatov, so predstavniki obeh strani izrazili pripravljenost na nadaljevanje pogajanj, poročajo tuje tiskovne agencije.
Današnji poudarki
- Rusi so okrepili bombardiranje večjih ukrajinskih mest, med njimi so Kijev, Černigov, Nikolajev, Harkov.
- Zelenski je Zahod pozval, naj okrepi sankcije in bojkotira celoten ruski izvoz.
- Rusija je napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta. Kridorji naj bi bili omogočeni danes med 7. in 10. uro. Kasneje so sporočili, da bi koridorji večinoma vodili v Belorusijo in potem v Rusijo, zato so ukrajinske oblasti ponudbo zavrnile.
- Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli ob tretjem krogu pogajanj o vojni v Ukrajini.
20.30 Tretji krog pogajanj ni prinesel večjih rezultatov.
18.15 Če se bodo napadi Rusije nadaljevali, bi lahko v Evropo vstopilo do pet milijonov ukrajinskih beguncev, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes opozoril visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell.
16.55 Rusija je danes predlagala vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste iz štirih obleganih ukrajinskih mest, vendar naj bi ti v glavnem vodili v Rusijo, zato je ukrajinska stran predlog označila za nemoralen. Strani sta se znova srečali na pogovorih, a ruskim napadom ni videti konca.
16.00 Ukrajinska delegacija je danes prispela v Belorusijo, kjer naj bi se odvil tretji krog pogajanj med predstavniki Ukrajine in Rusije. V središču pogovorov naj bi bili ponovno humanitarni koridorji, poročajo tuje tiskovne agencije in mediji.
15.44 Od začetka ruske invazije je iz Ukrajine zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi, so danes sporočili Združeni narodi, ki opozarjajo, da bi se lahko v luči stopnjevanja konflikta val beguncev še okrepil. Največ, več kot milijon, ljudi se je doslej zateklo v zahodno sosedo Poljsko.
14.05 V Antaliji na jugu Turčije naj bi se še ta teden sestali zunanji ministri Ukrajine, Rusije in Turčije. Iz Ankare so sporočili, da se bodo v četrtek ob robu diplomatskega foruma srečali Dmitro Kuleba, Sergej Lavrov in Mevlüt Cavusoglu.
»Na pobudo našega predsednika Redžepa Tajipa Erdogana in po naših intenzivnih diplomatskih prizadevanjih sta se zunanja ministra Rusije Sergej Lavrov in Ukrajine Dmitro Kuleba odločila, da se srečata ob robu diplomatskega foruma v Antaliji z mojo udeležbo,« je tvitnil Cavusoglu. Dodal je še, da upa, da bo ta korak pripeljal k miru in stabilnosti.
13.29 Nazadnje so se pogajalci sešli v četrtek in se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste, ki želijo zapustiti območje spopadov. Prvi koridor naj bi vzpostavili iz Mariupola na jugu države, a je evakuacija že dvakrat spodletela. Strani za to obtožujeta druga drugo.
Ukrajina je proti Rusiji zaradi napada vložila tožbo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, s katero zahteva ukrepe sodišča za prekinitev spopadov. Sodišče bo danes začelo prvo obravnavo; najprej bo svoja stališča predstavila Ukrajina, predvidoma v torek pa še Rusija.
Ukrajina v tožbi zavrača rusko upravičevanje invazije z navedbami o ukrajinskem načrtovanju genocida nad ruskim prebivalstvom na vzhodu Ukrajine in nasprotno obtožuje Rusijo, da sama izvaja genocid nad Ukrajinci. Kdaj naj bi sodišče izreklo sodbo, ni jasno.
Zvečer naj bi se na nujni seji zaradi vojne v Ukrajini vnovič sestal tudi Varnostni svet ZN. Odločitev sicer ni pričakovati, saj ima Rusija pravico veta.
Doslej namero za mednarodno zaščito v Sloveniji oddalo 381 državljanov Ukrajine
Policija je od začetka oboroženih spopadov v Ukrajini obravnavala 381 državljanov Ukrajine, ki so izrazili namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov je prejšnji teden vzpostavil klicni center za pojasnila o pomoči ukrajinskim državljanom.
Vladni klicni center od 2. marca deluje vse dni v tednu od 8. do 18. ure in je namenjen pojasnilom o pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom Ukrajine. Za klice iz Slovenije je vzpostavljena brezplačna telefonska številka 080 41 42, za klice iz tujine pa +386 1478 7530.
V klicnem centru strokovnjaki z različnih področij med drugim nudijo informacije o vstopu in bivanju v Sloveniji, postopku priznanja mednarodne zaščite ter informacije, na kakšen način lahko posamezniki ali organizacije nudijo finančno ali materialno pomoč.
Urad je vzpostavil tudi poseben elektronski poštni naslov info.ukrajina@gov.si, aktualne informacije in kontaktne številke pa so v slovenskem, angleškem in ukrajinskem jeziku objavljene tudi na spletni strani gov.si.
Kot poudarjajo v uradu, je bil odziv na zbiranje humanitarne pomoč doslej izjemen. V preteklih dneh se je na njih obrnilo veliko posameznikov in organizacij, ki želijo pomagati, tudi z organizacijo različnih vrst prevozov.
Ob tem so v soboto v omenjenem uradu objavili javni poziv, s katerim želijo pridobiti informacije o kandidatih za sklenitev pogodbe za zagotavljanje nastanitvenih objektov za namen pomoči ob reševanju krize v Ukrajini. Ti morajo obsegati najmanj 20 postelj, kopalnice so lahko skupne, na javni poziv pa se lahko pravne osebe prijavijo najpozneje do torka do 9. ure.
Dogajanje spremljamo v živo
12.48 Ruska vojska nadaljuje napade. Iz različnih delov Ukrajine tudi danes poročajo o napadih ruskih sil. V mestu Vinica je bilo v napadu ubitih devet ljudi, od tega pet civilistov. Ubit je bil tudi župan Gostomela. Ruska vojska še naprej napada tudi mesta na jugu in vzhodu države. »Sovražnik nadaljuje ofenzivo ter se koncentrira na Kijev, Harkov, Černigov, Sumi in Mikolajiv,« je sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske. Ključna tarča napadov je očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.
»V ruševinah v Vinici je bilo odkritih 15 oseb, devet jih je umrlo: pet civilistov in štirje vojaki,« so sporočili na družbenem omrežju telegram in dodali, da nadaljujejo iskanje morebitnih nadaljnjih smrtnih žrtev.
Iz mesta Gostomel severozahodno od Kijeva pa so sporočili, da je v ruskem napadu umrl župan Juri Iljič Prilipko. Kot je mestna uprava sporočila na twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom. V Gostomelu je letališče ukrajinske vojske Antonov in je bil že na začetku vojne tarča ruskih napadov.
Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja. Ruska stran sicer trdi, da ukrajinske sile v Mariupolu civiliste uporabljajo za živi ščit. Po trditvah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so bili ukrajinski vojaki danes krivi za smrt štirih civilistov, 150 pa so jih uporabili kot živi ščit.
Ukrajinske sile so po njegovih besedah streljale na enote proruskih separatistov, ki so poskušale iz mesta odpeljati 150 ljudi, kar jim je tudi uspelo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da informacije ni mogoče preveriti.
Oblegani Mariupol je eno od mest, kjer naj bi Rusija danes omogočila humanitarni konvoj za evakuacijo civilistov. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu.
Ponoči je bil tarča ruskega obstreljevanja tudi Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, kjer naj bi napadli univerzo in športni kompleks ter stanovanjske stavbe. V Mikolajivu pa naj bi ruske sile napredovale proti letališču. Kot je sporočil guverner regije Vitalij Kim, so ukrajinske sile napade na druge dele mesta odvrnile. Mesto Mikolajiv oziroma rusko Nikolajev ima strateški položaj ob izlivu reke Južni Bug v Črno morje, in če bi ga ruske sile izolirale, bi se jim odprla pot proti Odesi. Ruske rakete naj bi po trditvah ukrajinske vojske padle tudi na kraj Tuzli blizu Odese na črnomorski obali.
Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine
Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej. ZN sporočil, da je od začetka ruske invazije Ukrajino zapustilo že več kot milijon in pol ljudi, kar pomeni, da je to najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni.
Otroci se skrivajo v kleti šole v Kijevu. FOTO: Serhii Nuzhnenko, Reuters
10.40 Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Kasneje pa so sporočili še, da bodo civilistom omogočili prehod v Rusijo in Belorusijo. Ukrajinska stran je tako ponudbo označila za nemoralno in jo zavrnila.
Po poročanju BBC naj bi koridor iz Kijeva vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno. »Ukrajinskim državljanom bi morali pustiti, da domove zapustijo prek ukrajinskega ozemlja,« je poudaril njegov tiskovni predstavnik. »Trpeče ljudi izrabljajo za ustvarjanje želenih televizijskih posnetkov.«
Ruska stran je sporočila, da naj bi prekinitev ognja začela veljati danes ob 10. uri, humanitarne koridorje pa naj bi poleg Kijeva in Mariupola vzpostavili tudi za Harkov in Sumi. Pri tem niso sporočili, ali bo prekinitev ognja začela veljati po moskovskem ali kijevskem lokalnem času.
V drugem videonagovoru pa je spet pozval Zahod naj zapre zračni prostor nad Ukrajino ali pa jim vsaj pomaga z letali, da se sami ubranijo pred ruskimi raketami in bombami. V nasprotnem primeru verjame, da tudi Zahod želi, da Ukrajince počasi pobijejo, je dejal v nagovoru, ki si ga lahko ogledate spodaj. Zahteval je tudi strožje sankcije, med njimi bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto.
Embargo ruskega izvoza ter plina in nafte bi po mnenju predsednika morala biti moralna odločitev vseh držav, saj v takšnem času države ne bi smele dajati denarja teroristom in financirati njihove vojne. Če ruska stran ne namerava spoštovati splošnih civilizacijskih pravil, potem naj ne prejemajo blaga in storitev civilizacij, je na posnetku dejal Zelenski. Poudaril je, da si Ukrajina želi miru. »Nikoli nismo napadali drugih držav, nikoli nismo osvajali tujih dežel in nikoli nismo pobijali miroljubnih ljudi drugih narodov,« je dejal in pri tem Rusijo ponovno obtožil vojnih zločinov.
9.33 V kraju Irpin na zahodnem obrobju Kijeva je bila med evakuacijo ubita štiričlanska družina, dva odrasla in dva otroka.
Harkov. FOTO: Oleksandr Lapshyn, Reuters
7.00 Ruske sile so v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, na severu in jugu, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Rusija medtem Ukrajino obtožuje, da želi razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Harkovu. Arestovič je dejal, da je do zadnjega vala ruskih izstrelkov prišlo takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto. Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mauripolu na jugu in Volnovahe na vzhodu.
Predsednik Volodimir Zelenski je v videu v nedeljo zvečer Zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. »Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj,« je dejal Zelenski. Pozval je k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur po tem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.
