V Čilu odpeljali 500 žab 1250 km daleč

Žabe so zelo občutljive za okoljske spremembe, zato jih imajo strokovnjaki za prave znanilke katastrof. Kadar te dvoživke izumirajo, to vedno pomeni, da je z okoljem, kjer živijo, nekaj hudo narobe. Prav zaradi tega so žabje družine še kako dobrodošle v naravnem okolju, ki nas obdaja, njihovo izginjanje pa pomeni pravo katastrofo ne le zanje, ampak tudi za človeka. A iz Santiaga v Čilu prihaja opogumljajoča zgodba o žabicah, ki so bile leta 2019 na robu obstoja, pred kratkim pa so jim znanstveniki omogočili nov korak proti novemu življenju.

Nekaterim žabam grozi izumrtje.

Žabe so bile leta 2019 na robu izumrtja, potem ko je črpanje vode zaradi rudarstva, kmetijstva in razvoja, ki so ga poslabšale podnebne spremembe, zdesetkalo njihov življenjski prostor. Znanstvenikom je uspelo rešiti preostale podhranjene in bolne živalce, tako da so jih 60 preselili v laboratorij in 14 prepeljali v živalski vrt Parquemet v Santiagu za razmnoževanje. V varnem okolju je strokovnjakom pod vodstvom biologa Osvalda Cabeza uspelo povečati skupino na 500 primerkov. Te nameravajo zdaj preseliti nazaj v njihovo naravno okolje, a ga morajo še obnoviti, da bo takšno, kot je bilo, preden ga je človek spremenil.

»Če ne obnovimo tega habitata, je zelo verjetno, da bodo žabe izumrle v naravi in ​​bodo obstajale samo v laboratorijih,« opozarja Cabeza.

Znanstveniki so 500 ogroženih vodnih žab, ovitih z mokrimi brisačami, v posodah z nadzorovano temperaturo prepeljali iz Santiaga v Calamo (skoraj 1250 km), kar je bil prvi korak, ki so ga naravovarstveniki naredili, da dvoživke vrnejo v njihov naravni habitat v reki, ki teče skozi najbolj suh kraj na svetu, puščavo. Upajo, da se bodo žabe tudi v naravi razmnoževale tako pridno kot v ujetništvu.

V pomoč žabam in njihovemu razmnoževanju sta državno podjetje Codelco in lokalna vlada ustanovila in nedavno odprla Center za biotsko raznovrstnost in ohranjanje El Loa (CENByC) v severni Calami.

»Žaba je preživela. Izkazala se je kot precej odporna proti vsem neugodnim razmeram, ki jim je bila izpostavljena. Tako da gledam na prihodnost tega projekta z veliko upanja,« je optimistična koordinatorka centra Francisca Oliva.