GANLJIVO
V domu za paliativno oskrbo z glasbo preganjajo bolečino
Violončelistka vsak teden obišče dom za paliativno oskrbo. Po njeni zaslugi so varovanci bolj sproščeni in mirnejši.
Odpri galerijo
Včasih ne pomagajo niti morfij in druga protibolečinska sredstva, a nežni zvoki iz violončela telo popeljejo do popolne pomiritve in sprostitve. To je rezultat mojstrstva glasbenice Claire Oppert, ki že skoraj desetletje vsak petek obiskuje dom za paliativno oskrbo Jeanne Garnier v Parizu in hudo bolnim varovancem, za katere ni več upanja na ozdravitev, pomaga lajšati muke.
O blagodejnem učinku glasbe povedo tudi nekateri oskrbovanci, ki pravijo, da se ob poslušanju zvokov violončela osredotočijo še na kaj drugega kot le bolečino. Nekateri od ganjenosti celo zajokajo. Če pa skladbo poznajo, v mislih veselo pričakujejo naslednjo noto. Tako si krajšajo čas, pove tudi osebje, ki je prav tako navdušeno nad obiski vrhunske glasbenice, po zaslugi katere so bolniki še dolgo sproščeni in mirnejši.
Učinek bodo dokazali
Oppertova se je šolala v moskovskem državnem konservatoriju Čajkovski, in čeprav je v bogati karieri nastopala na številnih odmevnih in uglednih prizoriščih, nikoli ni zanemarjala temeljnega poslanstva glasbe: pričarati dobro počutje. In če lahko s prijetno melodijo pomaga odmisliti bolečino obsojenim na bolezen, med katerimi so številni tudi osamljeni in pozabljeni, je njen cilj dosežen, pove 55-letna violončelistka, ki rada ustreže vsem okusom, zato varovancem uresničuje tudi glasbene želje. In ne le to, privolila je tudi v sodelovanje v medicinskih raziskavah, s katerimi bodo poskušali dokazati terapevtski učinek glasbe na zdravje: »Da glasba pomirja in osrečuje, je jasno že od začetka človeštva, a zdi se mi pomembno, da to tudi metodično dokažemo. Poleg tega se v družbi premalo pogovarjamo o smrti. Vsi sanjarimo o večni mladosti, a moramo se zavedati, da smrt ni morbidna, in si priznati končnost. Le tako bomo življenju dali vrednost in pomen.«O smrti se premalo pogovarjamo.
O blagodejnem učinku glasbe povedo tudi nekateri oskrbovanci, ki pravijo, da se ob poslušanju zvokov violončela osredotočijo še na kaj drugega kot le bolečino. Nekateri od ganjenosti celo zajokajo. Če pa skladbo poznajo, v mislih veselo pričakujejo naslednjo noto. Tako si krajšajo čas, pove tudi osebje, ki je prav tako navdušeno nad obiski vrhunske glasbenice, po zaslugi katere so bolniki še dolgo sproščeni in mirnejši.