V Evropi se širi nelagodje: So članica Nata, a se bojijo, da so naslednja Putinova tarča
Ali je mogoče dovoliti spreminjanje meja z vojaško silo in do kam sme Vladimir Putin pošiljati svoje tanke, sta vprašanji, na katera odgovori po zadnjih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa nekako ostajajo vse bolj v zraku.
Po njegovih trditvah, da je Ukrajina kriva za vojno, ki traja že natanko tri leta, in da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski diktator, se pojavlja vse več vprašanj, še toliko bolj, ker ne gre le za podporo Ukrajini. Srečanje zunanjih ministrov ZDA in Rusije v Riadu vodja urada romunskega predsednika Cristian Diaconescu vidi kot pripravo na »novo Jalto« in delitev interesnih con po zemljevidu Evrope. Je Trump pripravljen prepustiti Romunijo in Putina Putinu ter umakniti ameriške vojake, ki so nameščeni v tej državi?
Izdaja Ukrajine?
Romunski politolog Vladimir Tismaneu brez oklevanja srečanje v Riadu označi za izdajo Ukrajine in vrednot, za katere se zavzema Zahod. Na enak način Riad gladko primerja z novim Münchnenskim sporazum, s katerim so zahodne države leta 1938 Hitlerju predale območje Češkoslovaške, naseljeno z nemško manjšino in ki se je hitro sprevrglo v nacistično okupacijo celotne države in svetovno vojno, je navedel Deutsche Welle.
V državah, ki so okusile, kako je biti del sovjetskega vzhodnega bloka, se krepi strah, da bodo spet prepuščene Rusiji. V Romuniji in sosednji Moldaviji se incidenti z ruskimi raketami in letali kar vrstijo in šele letos februarja je romunski parlament sprejel zakon, ki dovoljuje sestrelitev tovrstnih ruskih raket.
Izjave ameriškega predsednika so presenetile mnoge, predvsem v državah srednje in vzhodne Evrope se sprašujejo, katera od njih je naslednja na seznamu ruskega predsednika.
Začasni romunski predsednik Ilie Bolojani opozarja: »Varnost Ukrajine je tudi varnost Evrope in Romunije. Ukrajini ne stojimo ob strani le iz humanitarnih razlogov, ampak tudi zaradi strateških interesov naše države.«
Kaj pa strateški interesi nove ameriške vlade?
Elon Musk podpira populistične stranke v Evropi, ki kažejo razumevanje za politiko Kremlja, poleg tega je nedavno v Münchnu ameriški podpredsednik JD Vance obtožil Romunijo, da je odpovedala prvi krog predsedniških volitev, v katerih je največ glasov dobil skrajni in proruski kandidat Calin Georgescu.
Nekatere nekdanje članice Varšavskega pakta sicer razumejo popustljivost Washingtona do Kremlja. Poleg Viktorja Orbana na Madžarskem je Trumpovo »mirovno pobudo« pozdravil tudi bolgarski predsednik Rumen Radev in tamkajšnjo vlado znova posvaril, naj ne pošilja bolgarskih vojakov v Ukrajino –, čeprav o tem ni bilo nikoli niti besede.
Podobno se je odzval tudi slovaški premier Robert Fico, ki je nedavno evropsko srečanje v Parizu o podpori Ukrajini označil za srečanje vojnih prijateljev, do katerih njegova država nima obveznosti. Po drugi strani pa je predsednik Češke republike Petr Pavel je opozoril, da je potrebna precejšnja doza cinizma, če ukrajinskega predsednika označimo za diktatorja.
