V Evropi zabeležili prvi primer opičjih koz! V Afriki okužilo že 15 tisoč ljudi
Na Švedskem so zabeležili prvi primer okužbe z novim, zelo nalezljivim sevom opičjih koz, prvi zunaj Afrike, poroča BBC, ki se sklicuje na podatke švedskega javnega zdravstvenega sistema. Gre za osebo, ki je bila v času izbruha nastanjena na območju Afrike, kjer je izbruhnila epidemija opičjih koz. V sredo, 14. avgusta, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to bolezen razglasila za svetovno javnozdravstveno krizo že drugič v treh letih, potem ko se je virus iz Demokratične republike Kongo razširil v sosednje države.
V četrtek popoldne pa je prišla novica o prvem primeru opičjih koz zunaj Afrike – Švedska je potrdila, da je zabeležila eno okužbo.
Spomnimo, WHO je to pred tem storila julija 2022, ko so se opičje koze razširile v 116 držav sveta in okužile skoraj 100.000 ljudi, predvsem homoseksualnih in biseksualnih moških. Bolezen je takrat vzela okoli 200 življenj.
Virus je mutiral v bolj nevarnega
Grožnja je tokrat bolj smrtonosna. Od začetka tega leta je samo Demokratična republika Kongo poročala o 15.600 primerih okužbe in 537 smrtih. Zdaj so najbolj ogrožene ženske in otroci, mlajši od 15 let, doslej pa so primere okužbe zabeležili v 13 afriških državah. Za boj proti epidemiji je WHO iz svojega rezervnega sklada namenila 1,5 milijona dolarjev in donatorje poziva k dodatnim naložbam.
»Odkritje in hitro širjenje novega seva opičjih koz v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo, njihovo odkritje v sosednjih državah, kjer prej ni bilo primerov, ter možnost nadaljnjega širjenja v Afriki in zunaj nje so zelo skrb vzbujajoči,« je dejal dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor WHO.
Podobne črnim kozam
Opičje koze povzroča virus, podoben črnim kozam. Bolezen je bila identificirana leta 1958 v kolonijah opic, na katerih so izvajali raziskave. Prvi primer pri ljudeh so zabeležili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Od takrat se je bolezen pojavila v številnih državah Srednje in Zahodne Afrike, kot so Kamerun, Srednjeafriška republika, Slonokoščena obala, Demokratična republika Kongo, Gabon, Liberija, Nigerija, Republika Kongo in Sierra Leone. Posamezne primere bolezni občasno beležijo tudi na Zahodu, leta 2022 pa so se opičje koze razširile po vsem svetu.
Virus opičjih koz človeka verjetno napada že stoletja, celo tisočletja. Toda ljudje so jih zamenjali za črne koze, ker jih klinično ni bilo mogoče razlikovati, piše Jutarnji list. Epidemijo opičjih koz, ki se je leta 2022 razširila po svetu, je povzročila razmeroma blaga različica II. Različica I je veliko bolj nevarna, s smrtnostjo okoli 10 odstotkov.
Toda sev I virusa opičjih koz je lani septembra mutiral v nov poganjek: sev Ib. Ta ima umrljivost pri otrocih okoli 10 odstotkov, pri odraslih pa okoli pet odstotkov.
»To je nedvomno najnevarnejši sev opičjih koz doslej,« je za Sky News povedal prof. Jean Claude Udahemuka z Univerze v Ruandi.
Tako jih prepoznate
Simptomi te bolezni so povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke in občutek utrujenosti. Sledi jim značilen izpuščaj, ki na koži tvori mehurčke in kraste, najprej prizadene obraz, nato trup, okončine, pogosto se pojavi na dlaneh in stopalih, navaja NIJZ.
Od izpostavljenosti virusu do pojava prvih simptomov navadno mine okoli 10 dni, simptomi pa običajno trajajo dva do štiri tedne. Bolezen je lahko podobna noricam. Diagnozo navadno pridobijo s testiranjem vzorca iz kožnega mehurja ali kraste. Zdravljenje je simptomatsko, v večini primerov bolezen mine v dveh do štirih tednih.
Ljudje se običajno okužijo prek okuženih divjih živali v delih Zahodne in Srednje Afrike. To se lahko zgodi z ugrizom ali prasko okužene živali, stikom z njenim mesom, krvjo in izločki. Opičje koze se lahko prenesejo tudi z zaužitjem slabo kuhanega mesa okužene živali.
Virus se težko prenaša med ljudmi, do okužbe lahko pride ob stiku s telesnimi tekočinami, mehurji ali krastami okužene osebe. Možna je tudi okužba s spolnim odnosom. Po podatkih ameriškega CDC (Center za nadzor in preprečevanje bolezni) lahko tveganje predstavlja tudi dotikanje oblačil, posteljnine ali brisač, ki jih uporablja okužena oseba.
V primeru okužbe
Obolela oseba naj bo v izolaciji ves čas bolezni, dokler kraste, ki so del izpuščaja, ne odpadejo. V času izolacije naj bo obolela oseba v ločenem prostoru in si ne sme deliti predmetov z drugimi člani gospodinjstva (npr. oblačila, posteljnina, brisače, jedilni pribor, krožniki, kozarci).
Prav tako se mora vzdržati spolne dejavnosti in tesnega fizičnega stika, dokler izpuščaj ne izgine. Predvsem se je treba izogibati tesnim stikom z osebami z oslabljenim imunskim sistemom, majhnimi otroki, nosečnicami in preventivno tudi hišnimi ljubljenčki.
Osebe, ki so v tesnem stiku z obolelo osebo, naj spremljajo svoje zdravstveno stanje 21 dni od zadnjega stika, kar vključuje merjenje telesne temperature dvakrat na dan. V primeru simptomov naj se obrnejo na pristojnega zdravnika ali epidemiologa, ki vodi zdravstveni nadzor osebe, identificirane kot tesen stik s pacientom.
