V Franciji in Nemčiji preživelih skoraj ne bi bilo
Čeprav mnogi strokovnjaki za varnost in obveščevalci mirijo, da ob zaostrovanju razmer med Rusijo in Ukrajino, Združenimi državami Amerike in Kitajsko, pa Rusijo in ZDA, ni razloga za strah pred jedrskim napadom, so učenjaki z univerze Rutgers v New Jerseyju izračunali, kjer na svetu bi imeli ljudje ob morebitnem tovrstnem napadu največ možnosti za preživetje in kje najmanj. In po njihovih projekcijah se najslabše piše ravno evropskim državam s Francijo in Nemčijo na čelu.
Omenjeni strokovnjaki sicer niso upoštevali smrti, ki bi bile posledica eksplozije in takojšnjega radioaktivnega sevanja, saj ni mogoče predvideti, kje bi se napad zgodil, temveč so zajeli žrtve jedrske zime in posledično pomanjkanja hrane, ki bi sledila. »Vsi razumemo, da bi bile neposredne posledice jedrskega napada katastrofalne, videli smo, kaj se je zgodilo v Hirošimi in Nagasakiju, naše raziskave se nanašajo na čas po tem, ko bi bile lahko posledice še hujše, in to po vsem svetu, ne le na prizadetih območjih. Zaradi dolgoročnega vpliva, ki bi ga imel jedrski napad na okolje in kmetijstvo, bi namreč v letih, ki bi sledila, umrlo še desetkrat več ljudi kot v samem napadu,« pravi profesor Alan Robuck z omenjene univerze.
Samooskrba
Največ možnosti za preživetje bi tako imeli prebivalci tistih dežel, ki so najbolj samooskrbne, iznajdljive in že zdaj pridelujejo najbolj trdožive poljščine, se manj opirajo na živinorejo, niso odvisne od uvoza in podobno. Na prvih osmih mestih so Avstralija, Argentina, Islandija, Haiti, Kostarika, Panama, Gvajana in Oman, kjer dve leti po jedrskem napadu ter po scenariju, da bi pomrla vsa živina, prekinjene bi bile tudi vse trgovske povezave z ostalimi državami, smrtnih žrtev zaradi lakote tako rekoč ne bi bilo. Na drugem koncu seznama, med državami, ki bi jo odnesle najslabše, so se znašle Mongolija in Laos, kjer preživelih ne bi bilo, pa Velika Britanija, Nemčija, Francija, Kitajska in Kanada, kjer bi zaradi lakote življenje izgubilo več kot 99 odstotkov ljudi, in še ZDA, kjer bi lahko preživela dobra dva odstotka.
Največ možnosti za preživetje bi imeli prebivalci tistih dežel, ki so najbolj samooskrbne, pridelujejo najbolj trdožive poljščine, se manj opirajo na živinorejo.
Šest scenarijev
Raziskovalci so projekcije izvedli upoštevaje šest scenarijev z jedrskimi spopadi različnih obsegov in med različnimi državami, med njimi med Indijo in Pakistanom ter ZDA in Rusijo, ter posledice jedrske zime računali na podlagi količine pepela, ki bi se po detonaciji jedrske bombe dvignil v ozračje in zakril sonce. Ugotovili so, da bi že najmanjši spopad povzročil tolikšno škodo na živini in poljščinah, da bi pozneje zaradi pomanjkanja hrane umrla več kot milijarda ljudi, neposredno zaradi spopada pa med 50 in sto milijonov. V primeru večjega spopada bi bile posledice še veliko hujše in v dveh letih bi zaradi lakote umrlo 75 odstotkov svetovne populacije. »Prebivalci večine sveta bi se morali naučiti živeti z 90 odstotki manj kaloričnega vnosa dnevno, a denimo prebivalci Avstralije, Argentine, Paname in Paragvaja bi živeli skorajda enako, saj že zdaj gojijo bolj odporne poljščine, imajo veliko žita. Poleg tega je v teh državah manj ljudi, ki jih je treba nahraniti, zato bi lahko vse nahranili s tistim, kar bi pridelali sami. Zaradi lakote bi sicer v vse te države vdrli begunci od drugod, kar bi situacijo močno spremenilo, a naše projekcije predvidevajo, da potovanja, še posebno čezoceanska, ne bi bila mogoča, kar bi število beguncev v omenjenih deželah bistveno zmanjšalo,« še pravi Robuck.
