UGLJAN
V Jadranu opazili redko vrsto morskega psa (FOTO)
Ribiči ujeli navadnega sklača, ki se zakoplje v pesek. Z njegovo kožo v starem Rimu polirali les.
Odpri galerijo
V Sloveniji mu rečemo navadni sklač, na Hrvaškem sklat, v angleščini pa se imenuje angelshark.
V Rivanjskem kanalu pri otoku Ugljan so ribiči ulovili silno redko vrsto morskega psa, ki mu v Sloveniji pravimo navadni sklač. Gre za morskega psa, ki v varovalnih barvah rad počiva na peščenem morskem dnu. Tudi oblika ni povsem pasja, saj je rahlo podoben skatu. Biologi ne vedo, zakaj je sklač, ki mu na Hrvaškem pravijo sklat, v angleščini pa se imenuje angelshark, se pravi angelski pes, v zadnjih desetletjih izginil.
Nekoč je bil ta posebnež med morskimi psi vseprisoten na obalah Sredozemlja, Črnega morja in ob zahodnoafriški obali Atlantika, vse do Kanarskih otokov. Opažali so ga tudi ob zahodnih obalah Britanskega otočja in Skandinavije. Danes je sklač, ki na Atlantiku lahko zraste do 2,4 metra, v Sredozemlju in Jadranu pa v povprečju merijo manj, do 1,5 metra, izjemno redek. Stalno ga videvajo le še na nekaj zavarovanih območjih Kanarskih otokov.
V Jadranu vsako leto nekaj primerkov ujamejo ribiči. Tako so pred štirimi meseci na Ugljanu ujeli 30 centimetrov dolgega sklača. »Prvič v življenju sva videla tako ribo,« sta povedala ribiča. Hitro sta uganila, da gre morda za redko vrsto, in ulov prijavila Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu, tam pa so potrdili, da gre za navadnega sklača. Psa sta nato spustila nazaj v morje, tako kot velevajo pravila, saj je sklač kritično ogrožena vrsta.
Ribiča sta ujela samico, staro približno dva meseca, kar bi lahko pomenilo, da v morju v okolici Ugljana še plava kakšen mlad sklač ali dva. Samica namreč skoti od 9 do 20 živih mladičev. Navadni sklač se sicer večji del življenja zadržuje na globini od 15 do 25 metrov. Tudi ribiči poročajo, da so ga najpogosteje ujeli z mrežami na tej globini.
Edino nazorno fotografijo navadnega sklača v naravnem okolju Jadranskega morja je leta 2010 v Rivanjskem kanalu pri Ugljanu ustvaril potapljač Robert Hasija iz Društva za podvodne sportove v Zagrebu. To mu je uspelo zgolj naključno, med potopom v okviru tečaja za tehnično potapljanje. Hasija je pozneje povedal, da so s skupino potapljačev priplavali mimo, sklač pa je bil vkopan v pesek. »Ko smo se mu preveč približali, se je dvignil iz peska in odplaval. Tako se nam je ponudila priložnost, da ga fotografiramo.« Pravzaprav niso niti vedeli, da so v objektiv ujeli eno najredkejših vrst morskega psa, zato so bili ob spoznanju toliko bolj navdušeni.
Sklač človeku ni nevaren, znani pa so primeri ugrizov, če se je počutil ogroženega. Da bi nas ugriznil v nogo v kakšni peščeni plitvini, danes ni verjetno. A leta 1776 je Thomas Pennant v reviji British Zoology zapisal, da je žival izjemno nevarna, zato se ji ni pametno približevati. Nato je opisal dogodek, kako je sklač v plitvini ugriznil ribiča za nogo, ko je vlekel mreže iz morja, in mu jo grdo raztrgal.
Sklača so poznali že stari Grki. Diphilus iz Sinope je zapisal, da je njegovo meso mehko in lahko prebavljivo. Rimski učenjak Plinij starejši pa je izjavil, da je njegova koža zelo trda in ostra, zato jo obrtniki uporabljajo za poliranje lesa in slonovine. No, Aristotel je prvi ugotovil, da sklač ne spada med skate, ampak je morski pes.
Nekoč je bil ta posebnež med morskimi psi vseprisoten na obalah Sredozemlja, Črnega morja in ob zahodnoafriški obali Atlantika, vse do Kanarskih otokov. Opažali so ga tudi ob zahodnih obalah Britanskega otočja in Skandinavije. Danes je sklač, ki na Atlantiku lahko zraste do 2,4 metra, v Sredozemlju in Jadranu pa v povprečju merijo manj, do 1,5 metra, izjemno redek. Stalno ga videvajo le še na nekaj zavarovanih območjih Kanarskih otokov.
Videli so ga pri otoku Ugljan. FOTO: Ventura69/Getty Images
V Jadranu vsako leto nekaj primerkov ujamejo ribiči. Tako so pred štirimi meseci na Ugljanu ujeli 30 centimetrov dolgega sklača. »Prvič v življenju sva videla tako ribo,« sta povedala ribiča. Hitro sta uganila, da gre morda za redko vrsto, in ulov prijavila Inštitutu za oceanografijo in ribištvo v Splitu, tam pa so potrdili, da gre za navadnega sklača. Psa sta nato spustila nazaj v morje, tako kot velevajo pravila, saj je sklač kritično ogrožena vrsta.
Ni nevaren
Ribiča sta ujela samico, staro približno dva meseca, kar bi lahko pomenilo, da v morju v okolici Ugljana še plava kakšen mlad sklač ali dva. Samica namreč skoti od 9 do 20 živih mladičev. Navadni sklač se sicer večji del življenja zadržuje na globini od 15 do 25 metrov. Tudi ribiči poročajo, da so ga najpogosteje ujeli z mrežami na tej globini.
Da bi nas ugriznil v nogo v kakšni peščeni plitvini, danes ni verjetno.
Edino nazorno fotografijo navadnega sklača v naravnem okolju Jadranskega morja je leta 2010 v Rivanjskem kanalu pri Ugljanu ustvaril potapljač Robert Hasija iz Društva za podvodne sportove v Zagrebu. To mu je uspelo zgolj naključno, med potopom v okviru tečaja za tehnično potapljanje. Hasija je pozneje povedal, da so s skupino potapljačev priplavali mimo, sklač pa je bil vkopan v pesek. »Ko smo se mu preveč približali, se je dvignil iz peska in odplaval. Tako se nam je ponudila priložnost, da ga fotografiramo.« Pravzaprav niso niti vedeli, da so v objektiv ujeli eno najredkejših vrst morskega psa, zato so bili ob spoznanju toliko bolj navdušeni.
Navadni sklač se sicer večji del življenja zadržuje na globini od 15 do 25 metrov.
Sklač človeku ni nevaren, znani pa so primeri ugrizov, če se je počutil ogroženega. Da bi nas ugriznil v nogo v kakšni peščeni plitvini, danes ni verjetno. A leta 1776 je Thomas Pennant v reviji British Zoology zapisal, da je žival izjemno nevarna, zato se ji ni pametno približevati. Nato je opisal dogodek, kako je sklač v plitvini ugriznil ribiča za nogo, ko je vlekel mreže iz morja, in mu jo grdo raztrgal.
Sklača so poznali že stari Grki. Diphilus iz Sinope je zapisal, da je njegovo meso mehko in lahko prebavljivo. Rimski učenjak Plinij starejši pa je izjavil, da je njegova koža zelo trda in ostra, zato jo obrtniki uporabljajo za poliranje lesa in slonovine. No, Aristotel je prvi ugotovil, da sklač ne spada med skate, ampak je morski pes.
V Sloveniji mu rečemo navadni sklač, na Hrvaškem sklat, v angleščini pa se imenuje angelshark.
