V Moskvi zazvonil alarm: »Pripravlja se jedrski napad«
Eden od vodij ruske obveščevalne službe je ob naraščajočih napetostih med Kremljem in Zahodom obtožil države članice Nata, da se pripravljajo na izvedbo jedrskega napada na rusko ozemlje, piše Newsweek.
General Vladimir Kulišev, ki vodi obmejni oddelek FSB, je za državno tiskovno agencijo RIA Novosti povedal, da je Moskva zaskrbljena zaradi povečane aktivnosti Nata blizu ruske meje. »Dejavnosti obveščevalcev Nata ob meji se stopnjujejo,« je dejal in dodal, da enako velja za »intenzivnost bojnih vaj sil zavezništva«.
»Pripravljajo se scenariji napada na Rusko federacijo, vključno z jedrskim napadom na naše ozemlje,« je še rekel. Njegovi komentarji prihajajo v času, ko tudi Rusija rožlja z jedrskim orožjem. Predsednik Vladimir Putin je ta mesec ukazal vojski, naj vadi namestitev taktičnega jedrskega orožja, saj Moskva meni, da jih Zahod jedrsko ogroža.
Vzporedno z zaostrovanjem jedrske retorike še naprej označujejo rusko invazijo na Ukrajino za posredniško vojno med Moskvo in Zahodom, vedno znova pa kritizirajo pošiljanje vojaške pomoči Kijevu iz članic Nata.
Odkar je Putin začel vojno, se je zveza Nato povečala za dve članici. Z vstopom Švedske in Finske v zavezništvo se Baltsko morje vse pogosteje omenja kot »natovsko jezero«, kljub temu da je tam tudi ruska enklava Kaliningrad.
Rusija provocira baltske države?
Moskvo obtožujejo, da namerno provocira države članice Nata okoli Baltskega morja, Litva pa se je nedavno burno odzvala na ruski dokument, ki poziva k redefiniranju meja v Finskem zalivu. Iz Vilne so sporočili, da bodo države Nata na vzhodnem koncu zavezništva uporabljale brezpilotna letala, da se zaščitijo pred »sovražnimi državami«.
Predsednik Joe Biden je eden od zahodnih voditeljev, ki so posvarili, da bi lahko Putin sčasoma napadel države Nata, kar je ruski voditelj zavrnil kot »neumnost«.
Ko je Moskva ta mesec začela ofenzivo v ukrajinski regiji Harkov, je Kijev prosil Washington, naj mu dovoli uporabo orožja, ki ga je dobavila ZDA, za napad na rusko ozemlje, kar je dolgotrajno jabolko spora.
Kijevu ne odrekajo pomoči
V razpravo se je vključil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dejal, da bi se Ukrajinci zelo težko branili, če bi jim onemogočili uporabo tega orožja »proti legitimnim vojaškim ciljem na ruskem ozemlju«.
V odgovoru je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov za časnik Izvestia dejal, da Stoltenbergovi komentarji kažejo, da »Nato povečuje stopnjo eskalacije, Nato se spogleduje z vojaško retoriko«.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pravi, da ne izključuje napotitve vojakov v Ukrajino, če bi Kijev to zahteval.
Ruski državni mediji pa so v torek poročali o komentarju poljskega zunanjega ministra Radoslawa Sikorskega, ki je na vprašanje, kako verjetno je, da bo Varšava poslala vojake v Ukrajino, dejal, da »ne gre izključiti niti ene možnosti«.
