V New Yorku, Šanghaju, Londonu se oglašajo alarmi: Verjetno je že prepozno!
Noben del otoške države Kiribati se ne dviga več kot dva metra nad Tihim oceanom. Dva atola sta že izginila pod valovi in znanstveniki predvidevajo, da bi lahko območje v naslednjih nekaj desetletjih postalo nenaseljeno, zaradi česar bi morali razseliti na stotisoče ljudi, piše The Telegraph.
Dviganje oceanske gladine se dogaja povsod, od Benetk in Nizozemske do Maldivov in Londona. Svet se te realnosti zaveda že leta.
Toda zadnji podatki so resnično šokantni. Prvič so se pojavili neizpodbitni dokazi, da izpod ogromnega antarktičnega ledenika Thwaites, ki se razteza na površini 192,000 km² in vsebuje dovolj vode, da bi se gladina svetovnih oceanov lahko dvignila za 65 centimetrov, pronica topla morska voda.
»Skrb vzbujajoče je, da podcenjujemo hitrost, s katero se ledenik spreminja, kar je uničujoče za obalne skupnosti po vsem svetu,« je dejala dr. Christine Dow, profesorica na Univerzi Waterloo in soavtorica študije, »Thwaites je najbolj nestabilen kraj na Antarktiki.«
Voda z ledenikov teče v oceane
Ker podnebne spremembe povzročajo vedno višje temperature po vsem svetu, se ledeniki in ledene plošče v gorskih območjih in polarnih ledenih pokrovih topijo. Ta voda teče naravnost v svetovne oceane in dviguje morsko gladino.
Vsako nenadno povišanje gladine pa bi lahko bilo katastrofalno za obalna mesta, kot so London, New York in Šanghaj.
Thwaites, ki meri približno 120 kilometrov v širino in 1,2 kilometra v globino, se že desetletja počasi tali. Zdaj pa je skupina mednarodnih raziskovalcev odkrila dokaze, da se je ta proces še pospešil. Satelitsko preučevanje te ledene gmote nakazuje, da spodaj teče voda, zaradi česar je izpostavljena višjim temperaturam, kot so mislili predhodno.
»Značilnosti ledenika kažejo, da voda vstopa in polni tolmune pod ledom, ki se polnijo in praznijo,« je pojasnil dr. Rob Larter iz British Antarctic Survey, ki je obsežno preučeval ledenik Thwaites.
Avtorji študije so upali, da bo trajalo več sto let, da se Thwaites raztali, zdaj pa se bojijo, da bi lahko obstajal le še nekaj desetletij. Dr. Larter je dejal, da študija predstavlja predhodno »manjkajoči člen« pri ugotavljanju, kaj se dogaja »pod več sto metri ledu«.
Točka brez vrnitve
Ekipa je uporabila satelitske posnetke visoke ločljivosti in hidrološke podatke, da je lahko natančno določila območja visokega tlaka, kjer se je površje ledenika dvignilo. Opozarjajo, da bi morale države, kot je prej omenjeni Kiribati, nujno začeti vlagati v zaščito pred dvigom morske gladine, kot je to storil London s pregrado reke Temze.
Dolgoročno je edina rešitev omejevanje ogljičnih izpustov. Za ta ledenik pa je, žal, verjetno že prepozno.
»Verjetno smo dosegli točko brez vrnitve,« zaključujejo avtorji študije.
