V Španiji so se srečali vesoljski ministri
Evropejci še vedno capljajo za ZDA in Kitajsko. Precej nižji proračun.
Odpri galerijo
Hera je namenjena proučevanju asteroida, njegovih lastnosti in možnosti obrambe pred morebitnim trkom z njim.
V španski Sevilli je potekala konferenca članic Evropske vesoljske agencije (Esa) oziroma njihovih vesoljskih ministrov in takšnih ali drugačnih predstavnikov drugih držav, ki še vedno niso redne članice evropske organizacije, namenjene raziskovanju vesolja.
Tokratnemu srečanju, ki ga navadno skličejo vsake tri leta, je predsedoval generalni direktor Ese dr. Jan Wörner, sopredsedujoča pa sta bila ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Portugalske in Francije. Med drugim so razpravljali o finančnih sredstvih: za naslednja tri leta naj bi se zagotovilo 12,5 milijarde evrov oziroma 14,4 milijarde za pet let. Največje zvišanje je bilo pri programu Kopernikus, ki zadeva opazovanje Zemlje in poteka v sodelovanju ter ob finančni podpori Evropske komisije, Esa ima tehnično in podporno vlogo.
Razpravljali so tudi o drugih programih, povezanih s sodelovanjem pri Artemidi, ameriškem programu vrnitve na Luno; Esa pri tem že sodeluje, zgradila je en servisni modul za vesoljsko ladjo Orion. Gradijo druga dva servirna modula, namenjena naslednjima dvema poletoma. Poleg tega naj bi Esa sodelovala pri izdelavi dveh modulov, ki bosta sestavljala bodočo lunarno orbitalno postajo. Lunarnemu programu je namenjen program velike tovorne robotske vesoljske ladje, ki bi dostavila do 1,5 tone tovora na površino Lune in tako podpirala nadaljnje raziskovanje tega nebesnega telesa. Ta mednarodna organizacija želi sodelovati še pri razvoju vesoljske sonde, katere naloga je vzeti vzorce Marsovih tal in jih dostaviti na Zemljo. Zanima se tudi za morebitno sodelovanje pri Nasinih vesoljskih sondah, katerih cilj je raziskovanje Urana in Neptuna.
Na srečanju so sprejeli sklep o programu male asteroidne vesoljske sonde Hera, ki je z Nasino asteroidno sondo Dart namenjena proučevanju asteroida, njegovih lastnosti in možnosti obrambne pred morebitnim trkom z njim. To spada v program vesoljske varnosti, ki zajema tri sklope: prvi so težave s številnimi sateliti in vesoljskimi smetmi v orbiti okrog Zemlje, drugi je namenjen vesoljskem vremenu in sončnim izbruhom, tretji pa nevarnostim, ki jih predstavljajo asteroidi ali vesoljske bombe. Esa je za ta progam predlagala milijardo evrov sredstev, dobila je 541 milijonov – ta program je edini, ki je dobil krepko manj.
Organizacija je dobila več sredstev za razvoj novih tehnologij, telekomunikacij, vesoljskih sistemov in podobnega. Sredstva so bila namenjena nadaljnjemu sodelovanju pri Mednarodni vesoljski postaji, ki naj bi trajalo do 2030., ter možnosti, da do takrat vsak evropski astronavt dvakrat obišče to vesoljsko oporišče. Odobrena so bila sredstva za nadaljnji razvoj satelitske nosilne rakete Ariane 6 pa tudi nadgradnjo in izboljšavo satelitske nosilne rakete Vega C ter celo morebitni razvoj mikrosatelitske nosilne rakete. Podprli so program vesoljskega plovila za večkratno uporabo, znanega kot Space Rider, kar tri četrtine za razvoj in izdelavo bo prispevala Italijanska vesoljska agencija Asi. V proračun Ese bodo največ prispevale Nemčija (3,2 milijarde evrov), Francija (2,6 milijarde), Italija (2,2 milijarde), Združeno kraljestvo (1,66 milijarde) in Španija (852 milijonov), preostale države prispevajo glede na svoje finančne in druge sposobnosti; Kanada kot pridružena članica prispeva 114 milijonov evrov, Slovenija, nova pridružena članica, najmanj, 5 milijonov evrov.
A ta proračun je še vedno pritlikavec glede na ameriško Naso, kjer se ta bliža 22 milijardam dolarjev. Gotovo je od proračuna Esa večji tudi kitajski, a ta je v veliki meri zavit v plašč skrivnosti, saj imata tam poglavitno besedo vojska in komunistična partija. Obstaja ocena, da naj bi bil večji od Esinega proračuna, vendar manjši od Nasinega. Kitajska ima sicer bolj ambiciozne cilje na tem področju kot Evropa, saj tako rekoč tekmuje z ZDA.
Tokratnemu srečanju, ki ga navadno skličejo vsake tri leta, je predsedoval generalni direktor Ese dr. Jan Wörner, sopredsedujoča pa sta bila ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Portugalske in Francije. Med drugim so razpravljali o finančnih sredstvih: za naslednja tri leta naj bi se zagotovilo 12,5 milijarde evrov oziroma 14,4 milijarde za pet let. Največje zvišanje je bilo pri programu Kopernikus, ki zadeva opazovanje Zemlje in poteka v sodelovanju ter ob finančni podpori Evropske komisije, Esa ima tehnično in podporno vlogo.
V proračun Evropske vesoljske agencije bodo največ prispevali Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo in Španija, najmanj pa Slovenija.
Ministri članic Esa ter slovenski in kanadski predstavniki so v Sevilli razpravljali o bodočih evropskih vesoljskih aktivnostih. FOTOGRAFIJE: ESA
Na srečanju so sprejeli sklep o programu male asteroidne vesoljske sonde Hera, ki je z Nasino asteroidno sondo Dart namenjena proučevanju asteroida, njegovih lastnosti in možnosti obrambne pred morebitnim trkom z njim. To spada v program vesoljske varnosti, ki zajema tri sklope: prvi so težave s številnimi sateliti in vesoljskimi smetmi v orbiti okrog Zemlje, drugi je namenjen vesoljskem vremenu in sončnim izbruhom, tretji pa nevarnostim, ki jih predstavljajo asteroidi ali vesoljske bombe. Esa je za ta progam predlagala milijardo evrov sredstev, dobila je 541 milijonov – ta program je edini, ki je dobil krepko manj.
Več kot 60 metrov visoka Ariane 6 bo ob izstrelitvi težka skoraj 900 ton.
A ta proračun je še vedno pritlikavec glede na ameriško Naso, kjer se ta bliža 22 milijardam dolarjev. Gotovo je od proračuna Esa večji tudi kitajski, a ta je v veliki meri zavit v plašč skrivnosti, saj imata tam poglavitno besedo vojska in komunistična partija. Obstaja ocena, da naj bi bil večji od Esinega proračuna, vendar manjši od Nasinega. Kitajska ima sicer bolj ambiciozne cilje na tem področju kot Evropa, saj tako rekoč tekmuje z ZDA.
