V ŠVICI
V Švici žalujejo za ledenikom
V Švici so se poslovili od Pizola, ki se je v 13 letih zmanjšal za 80 odstotkov. Slovesnosti se je udeležilo okoli 250 ljudi, napravljenih v črnino, kaplan je imel govor.
Odpri galerijo
Po svetu se vrstijo protesti za ukrepanje proti podnebnim spremembam, (nekateri) politiki z Združenimi narodi in mlado Greto Thunberg stikajo glave in iščejo rešitve za naš planet, v Švici pa že obžalujejo posledice globalnega segrevanja, saj so se morali posloviti od ledenika Pizol, ki je ležal na višini 2700 metrov na severovzhodu države.
Spominske slovesnosti se je udeležilo 250 ljudi, po večini so prišli domačini, zagrizeni okoljevarstveniki, znanstveniki in pohodniki, ki so nižanje ledenika žalostno spremljali že od leta 2006, zdaj pa so ga družno in uradno razglasili za mrtvega. Od takrat se je namreč gmota zmanjšala za kar 80 odstotkov, krivde pa ni mogoče pripisati drugemu vzroku kakor perečemu segrevanju ozračja.
Ubogi Pizol je zdaj tako majhen, da ga ni več mogoče uvrstiti med ledenike. Od nekoč mogočne mase je ostalo le še par zaplat ledu, te so na obredu žalovanja obložili z venci in cvetjem. Dogodek je organiziralo švicarsko združenje za zaščito podnebja SACP, ki poziva k popolni odpravi vseh emisij ogljikovega dioksida do leta 2050.
Od Pizola se je poslovil tudi kaplan okrožja Mels, ki je, verjetno upravičeno, za pomoč pri tako velikem izzivu, kot so podnebne spremembe, zaprosil Boga, ne nazadnje se od večine političnih voditeljev ne gre nadejati konstruktivnih, predvsem pa hitrih ukrepov, podobna usoda pa bo najverjetneje doletela še številne druge ledenike v državi. Spregovorili so še nekateri drugi udeleženci slovesnosti in opozorili na največjo grožnjo planetu in materi naravi, človeka.
Napravljeni v črno, kot se za pogreb spodobi. Do leta 2050 bi po črnogledih izračunih, ne glede na morebitne takojšnje ukrepe vladajočih in ekologov, lahko izginila polovica ledenikov, do leta 2100 pa bi se lahko poslovili od več kot 90 odstotkov vseh v Alpah. Švica jih je do zdaj izgubila že več kot 500.
Za ledenikom, ki so ga za mrtvega razglasili že leta 2014, so konec poletja žalovali tudi na Islandiji, tam je v starosti okoli 700 let izginil Okjökull.
Spominske slovesnosti se je udeležilo 250 ljudi, po večini so prišli domačini, zagrizeni okoljevarstveniki, znanstveniki in pohodniki, ki so nižanje ledenika žalostno spremljali že od leta 2006, zdaj pa so ga družno in uradno razglasili za mrtvega. Od takrat se je namreč gmota zmanjšala za kar 80 odstotkov, krivde pa ni mogoče pripisati drugemu vzroku kakor perečemu segrevanju ozračja.
500
ledenikov je že izgubila Švica.
ledenikov je že izgubila Švica.
Ubogi Pizol je zdaj tako majhen, da ga ni več mogoče uvrstiti med ledenike. Od nekoč mogočne mase je ostalo le še par zaplat ledu, te so na obredu žalovanja obložili z venci in cvetjem. Dogodek je organiziralo švicarsko združenje za zaščito podnebja SACP, ki poziva k popolni odpravi vseh emisij ogljikovega dioksida do leta 2050.
Trepetajo za druge ledenike
Od Pizola se je poslovil tudi kaplan okrožja Mels, ki je, verjetno upravičeno, za pomoč pri tako velikem izzivu, kot so podnebne spremembe, zaprosil Boga, ne nazadnje se od večine političnih voditeljev ne gre nadejati konstruktivnih, predvsem pa hitrih ukrepov, podobna usoda pa bo najverjetneje doletela še številne druge ledenike v državi. Spregovorili so še nekateri drugi udeleženci slovesnosti in opozorili na največjo grožnjo planetu in materi naravi, človeka.
Napravljeni v črno, kot se za pogreb spodobi. Do leta 2050 bi po črnogledih izračunih, ne glede na morebitne takojšnje ukrepe vladajočih in ekologov, lahko izginila polovica ledenikov, do leta 2100 pa bi se lahko poslovili od več kot 90 odstotkov vseh v Alpah. Švica jih je do zdaj izgubila že več kot 500.
Za ledenikom, ki so ga za mrtvega razglasili že leta 2014, so konec poletja žalovali tudi na Islandiji, tam je v starosti okoli 700 let izginil Okjökull.