NEVZDRŽNE RAZMERE

V Ugandi huda lakota, pobijajo in jejo naše štorklje

Zaradi vse pogostejših in hujših suš so kmetovalci v veliki stiski.
Fotografija: V past vlijejo mešanico alkohola in strupa. FOTO: Badru Katumba/Afp
Odpri galerijo
V past vlijejo mešanico alkohola in strupa. FOTO: Badru Katumba/Afp

Mnoge izmed štorkelj, ki ste jim jeseni lahko pomahali v slovo, ko so se tudi prek našega neba umaknile na toplejši jug, se ne bodo vrnile. Obupani prebivalci Ugande zaradi hude prehranske stiske namreč množično pobijajo te čudovite ptice, pa tudi druge zaščitene selivke, ker so zanje skoraj edini vir hrane.

»Včasih sem kmetoval, a sonce je uničilo moje pridelke. Takrat sem se odločil, da začnem loviti ptice, da preživim sebe in svoje otroke,« je 42-letni Sam Chekwoi, ki mora v vasi Ayoreri ob kenijski meji nahraniti dve ženi in 11 otrok, povedal, kako so zaradi nepredvidljivih padavin in suše razmere postale nevzdržne.

Za agencijo AFP je celo prikazal, kako poteka lov: najprej ujamejo in ubijejo miško, ji v gobček vlijejo mešanico alkohola in strupa za podgane ter jo nastavijo na polje. »Ko ptice pojedo past, oslabijo, lahko jih ujamemo, ubijemo in pojemo,« je razložil Chekwoi. Ocenjuje, da je od leta 2016 pojedel že več kot 300 štorkelj. S tem vaščani tvegajo visoke denarne kazni, vendar številni domačini pravijo, da druge možnosti nimajo. »Če bi imel alternativo, bi jo izbral,« je povedal Chekwoi.

Edini vir beljakovin

Joel Cherop, 45-letni kmet in naravovarstvenik tega območja, si prizadeva ljudi odvrniti od pobijanja ptic. Ocenjuje, da so vaščani letos, od začetka selitvene sezone, pojedli že okoli 3000 belih štorkelj. Po njegovih besedah so ptice za mnoge edini vir beljakovin. Štorkljo lahko domačini sicer prodajo za okoli 2000 šilingov, kar je manj kot pol evra.

Ptice je opazoval in označeval več let, ve pa tudi, da številne prihajajo s Poljske, Češke in Madžarske ter okolice, se pravi, da bržkone tudi iz naših krajev. Čeprav nomadske skupnosti dodatno uničujejo okolje s sekanjem dreves za oglje, Cherop razume njihovo stisko – predvsem zaradi pogostejših in hujših suš. »Ni dvoma, da je slab pridelek v zadnjem desetletju največji problem te skupnosti,« je povedal.

Z njimi si tešijo lakoto. FOTO: Badru Katumba/Afp
Z njimi si tešijo lakoto. FOTO: Badru Katumba/Afp

Poudarja neenakost: »Podnebne spremembe povzročajo industrije drugod – v Ameriki, Rusiji in na Kitajskem, kjer v ozračje izpuščajo milijarde ton ogljika.« Na svoji kmetiji je začel saditi tisoče sadnih dreves z upanjem, da obnovi izčrpano zemljo, in v okviru svojih zmožnosti zaposluje čim več domačinov. »To so lačni mladi ljudje brez hrane, zato so rešitev našli v pticah selivkah,« je dodal.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?


Potrjujem vse Sprejmem nujne Več informacij