STRMOGLAVLJENJE
V vesolje gresta tudi slovenska satelita
Strmoglavila svetla zvezda in sokolovo oko. Komisija raziskuje vzrok.
Odpri galerijo
Le nekaj minut po izstrelitvi iz evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani, bilo je 11. julija, je raketa Vega strmoglavila. Satelitska raketa, ki nosi ime svetla zvezda, je v vesolje nosila satelit, namenjen opazovanju Zemlje, ki naj bi bil tudi obveščevalne in vohunske narave in bi v te namene služil bogatemu naročniku, Združenim Arabskim Emiratom.
Šlo je za satelit Falcon Eye1 (sokolje oko 1), težak skoraj 1200 kilogramov. Na krovu je bil izjemno močan slikovni sistem, temelječ na francoskem satelitu Pleades, ki ima ločljivost 70 centimetrov: na površini Zemlje lahko razloči tudi 70 centimetrov velike objekte. Šlo je za prvega od dveh satelitov, ki ju je izdelala evropska družba Airbus Space&Defense, naročnik pa je plačal 1,1 milijarde dolarjev ali skoraj milijardo evrov.
Raketa Vega je vse od leta 2012, ko so jo prvič uporabili, uspešno opravila 14 izstrelitev in je veljala za sorazmerno zanesljivo, dokler se ob 15. izstrelitvi ni zapletlo. Trideset metrov visoka in 138 ton težka štiristopenjska raketa, ki ima prve tri stopnje na trdno gorivo, zadnjo pa na tekoče, je vzletela po načrtih. Prva stopnja je delovala normalno, zataknilo se je, ko bi se po približno dveh minutah morala vključiti druga stopnja zefiro 23, kar se ni zgodilo. Raketa je bila takrat 70 kilometrov visoko in je potovala s hitrostjo okrog 7800 kilometrov na uro. Kompozicija je padla v Atlantski ocean, uničeno je vse, kar je ostalo od nje, tudi dragi satelit.
Stane od 35 do 40 milijonov dolarjev, pri njenem razvoju so v veliki meri s 137 milijoni dolarjev razvojnih stroškov sodelovale Evropska vesoljska agencija (ESA) in z delitvijo stroškov Italija in Francija; pomembno vlogo sta imeli italijanska vesoljska agencija (ASI) in italijanska industrijska družba Avio. Spadala je med tako imenovane lahke satelitske nosilne rakete. V različne orbite okrog planeta bi lahko spravila tovore, težke od 300 kilogramov do 2,5 tone.
Za izstrelitev in priprave nanjo je bila odgovorna francoska družba Arianespace, ki se je opravičila naročniku in poudarila, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskala vzrok za spodleteli polet, pa seveda, kako bi se temu v prihodnje ognili. Naslednjo izstrelitev so načrtovali za 10. septembra, a jo bodo najverjetneje preložili, kar lahko traja več mesecev in se lahko nov polet te rakete zavleče v naslednje leto.
V vesolje naj bi ponesel 42 satelitov različnih velikosti, tudi dva slovenska. Eden je majhen, težak okrog pet kilogramov in v veliki meri plod domačega znanja. Drugi je 12-krat težji in pravzaprav kanadsko-slovenski satelit, saj ima pri njem pomemben delež kanadska družba. Gre za kar drag projekt za našo državo s precej skrivnostnimi in običajnim državljanom malo znanimi podrobnostmi.
Šlo je za satelit Falcon Eye1 (sokolje oko 1), težak skoraj 1200 kilogramov. Na krovu je bil izjemno močan slikovni sistem, temelječ na francoskem satelitu Pleades, ki ima ločljivost 70 centimetrov: na površini Zemlje lahko razloči tudi 70 centimetrov velike objekte. Šlo je za prvega od dveh satelitov, ki ju je izdelala evropska družba Airbus Space&Defense, naročnik pa je plačal 1,1 milijarde dolarjev ali skoraj milijardo evrov.
Raketa Vega je vse od leta 2012, ko so jo prvič uporabili, uspešno opravila 14 izstrelitev in je veljala za sorazmerno zanesljivo, dokler se ob 15. izstrelitvi ni zapletlo. Trideset metrov visoka in 138 ton težka štiristopenjska raketa, ki ima prve tri stopnje na trdno gorivo, zadnjo pa na tekoče, je vzletela po načrtih. Prva stopnja je delovala normalno, zataknilo se je, ko bi se po približno dveh minutah morala vključiti druga stopnja zefiro 23, kar se ni zgodilo. Raketa je bila takrat 70 kilometrov visoko in je potovala s hitrostjo okrog 7800 kilometrov na uro. Kompozicija je padla v Atlantski ocean, uničeno je vse, kar je ostalo od nje, tudi dragi satelit.
Vega drugačeVega je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire. Od zemlje je oddaljena 25 svetlobnih let. Leta 1983 je satelit IRAS (pri katerem je sodeloval dr. Dušan Petrač) odkril, da tam nastaja planet.
Vega je bilo šestsedežno letalo, ki ga je 1927 izdelala družba Lockheed. Uporabljala ga je ameriška vojska, z njim je letela tudi znamenita pilotka Amelia Earhart.
Vega je bil osebni avtomobil družbe Chrysler, ki ga je proizvajala v 70. letih prejšnjega stoletja. Avto je bil znan po malomarni izdelavi in številnih okvarah in nezadovoljstvu kupcev. Velja za enega najslabših ameriških avtomobilov.
Jurij Vega (1754–1802) je bil slovenski matematik, fizik, topničar in baron, znan tudi po logaritmičnih tablicah in številu pi.
Vega je bilo šestsedežno letalo, ki ga je 1927 izdelala družba Lockheed. Uporabljala ga je ameriška vojska, z njim je letela tudi znamenita pilotka Amelia Earhart.
Vega je bil osebni avtomobil družbe Chrysler, ki ga je proizvajala v 70. letih prejšnjega stoletja. Avto je bil znan po malomarni izdelavi in številnih okvarah in nezadovoljstvu kupcev. Velja za enega najslabših ameriških avtomobilov.
Jurij Vega (1754–1802) je bil slovenski matematik, fizik, topničar in baron, znan tudi po logaritmičnih tablicah in številu pi.
Stane od 35 do 40 milijonov dolarjev, pri njenem razvoju so v veliki meri s 137 milijoni dolarjev razvojnih stroškov sodelovale Evropska vesoljska agencija (ESA) in z delitvijo stroškov Italija in Francija; pomembno vlogo sta imeli italijanska vesoljska agencija (ASI) in italijanska industrijska družba Avio. Spadala je med tako imenovane lahke satelitske nosilne rakete. V različne orbite okrog planeta bi lahko spravila tovore, težke od 300 kilogramov do 2,5 tone.
Za izstrelitev in priprave nanjo je bila odgovorna francoska družba Arianespace, ki se je opravičila naročniku in poudarila, da bodo ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskala vzrok za spodleteli polet, pa seveda, kako bi se temu v prihodnje ognili. Naslednjo izstrelitev so načrtovali za 10. septembra, a jo bodo najverjetneje preložili, kar lahko traja več mesecev in se lahko nov polet te rakete zavleče v naslednje leto.
S prihodnjo načrtovano izstrelitvijo naj bi v vesolje prenesli 42 satelitov, med njimi dva slovenska.
V vesolje naj bi ponesel 42 satelitov različnih velikosti, tudi dva slovenska. Eden je majhen, težak okrog pet kilogramov in v veliki meri plod domačega znanja. Drugi je 12-krat težji in pravzaprav kanadsko-slovenski satelit, saj ima pri njem pomemben delež kanadska družba. Gre za kar drag projekt za našo državo s precej skrivnostnimi in običajnim državljanom malo znanimi podrobnostmi.