DO SMRTI V ZAPORU
Svobode ne bo več okusil, Karadžiću zvišali kazen
Sodbo so začeli brati ob 14. uri, video prenos pa iz varnostnih razlogov prihaja s polurno zamudo.
Odpri galerijo
HAAG – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je odločilo o usodi nekdanjega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića. Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes bivšemu predsedniku Republike Srbske Radovanu Karadžiću kazen za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine med vojno v BiH zvišalo na dosmrtni zapor. Presodilo je, da obsodba na 40 let zapora, ki so mu jo prisodili na prvi stopnji, ni bila zadostna.
Z izrekom pravnomočne sodbe Karadžiću se bo končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.
Triinsedemdesetletnega Karadžića, ki je bil predsednik Republike Srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 na prvi stopnji spoznalo za krivega v 10 točkah obtožnice od 11 in ga obsodilo na 40 let zapora.
Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH. Tožilstvo v pritožbi zahteva obsodbo tudi v tej točki in s tem obsodbo na najvišjo kazen, dosmrtni zapor.
Z izrekom pravnomočne sodbe Karadžiću se bo končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo.
Triinsedemdesetletnega Karadžića, ki je bil predsednik Republike Srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 24. marca 2016 na prvi stopnji spoznalo za krivega v 10 točkah obtožnice od 11 in ga obsodilo na 40 let zapora.
Med drugim so ga obsodili zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletnega obleganja Sarajeva, kjer je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi. Oprostilo pa ga je obtožbe zaradi genocida v sedmih občinah na zahodu BiH. Tožilstvo v pritožbi zahteva obsodbo tudi v tej točki in s tem obsodbo na najvišjo kazen, dosmrtni zapor.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Diplomacija