Včasih del SFRJ, zdaj smo za njih obljubljena dežela. Poglejte, kako so primerjali plače in življenjske stroške Slovencev in Srbov

Slovenija in Srbija, dve nekdanji jugoslovanski republiki, ki si delita veliko zgodovinskih in kulturnih podobnosti, vendar se močno razlikujeta po ekonomskih kazalnikih, kakovosti življenja in družbenih normah, ugotavljajo srbski mediji. 

Če upoštevamo, da sta bili državi nekoč pod »isto streho« ter družbenoekonomske in politične okoliščine, ki so doletele Balkan, je leta 2024 razlika med tema državama neverjetna. Leta 1991 se je Slovenija ločila od Jugoslavije, 33 let kasneje pa je v marsičem pred Srbijo, navajajo.

Ti dve bivši jugoslovanski republiki sta po razpadu SFRJ šli skozi različne tranzicijske poti. Slovenija je danes članica Evropske unije in evroobmočja, medtem ko Srbija še išče svoje mesto na mednarodnem prizorišču.

Gospodarstvo in življenjski standard

Slovenija kot eno najuspešnejših tranzicijskih gospodarstev v srednji Evropi že več kot desetletje beleži stabilne makroekonomske kazalce. Po podatkih Eurostata je BDP na prebivalca v Sloveniji okoli 29.000 evrov, kar je skoraj štirikrat več kot v Srbiji, kjer BDP na prebivalca znaša približno 7000 evrov. Ta razlika jasno kaže na višjo stopnjo bogastva in kupne moči v Sloveniji, medtem ko Srbija zaostaja v gospodarskem razvoju zaradi nižjih stopenj investicij, manjših neposrednih tujih naložb in manj razvite industrijske baze. Ta razlika v življenjskem standardu se jasno odraža v življenjskih razmerah državljanov – povprečnih plačah, kupni moči in infrastrukturi.

Kakovost življenja in socialna politika

Slovenija se redno uvršča med države z najvišjo kakovostjo življenja na svetu. Po indeksu človekovega razvoja Združenih narodov je Slovenija na 23. mestu, Srbija pa na 64. mestu. Razlogi za tako visoko oceno so kakovostna zdravstvena oskrba, visoka stopnja izobrazbe, pa tudi močna socialna politika.

Družbeno življenje in kulturna integracija

Za slovensko družbo je v primerjavi s Srbijo značilna višja stopnja socialne stabilnosti, nižja stopnja kriminala in večja kulturna integracija. Prav tako je Slovenija del schengenskega območja, kar državljanom omogoča bolj svobodno gibanje po Evropi in večjo povezanost z zahodnimi trgi. Ta mednarodna odprtost neposredno vpliva na kakovost življenja, dostop do izobraževanja in poslovne priložnosti, medtem ko Srbija, čeprav ima svoje posebne prednosti, še vedno ni vključena v evropske strukture na tej ravni, tako ugotavljajo srbski mediji. 

Inovacije in tehnološki razvoj

Slovenija je prepoznana kot vodilna v regiji, ko gre za inovativnost in tehnološki razvoj. Po indeksu globalne inovativnosti (GII) je Slovenija na 32. mestu na svetu, Srbija pa na 55. mestu. Ta razlika je posledica boljše povezanosti izobraževalnega sistema z industrijo ter večjega števila raziskovalnih projektov, financiranih iz sredstev EU.

Življenjski stroški v Sloveniji, kot so jih izračunali Srbi

Stanovanje: Mesečna najemnina enosobnega stanovanja v centru je okoli 527 evrov, v predmestju pa nekoliko nižja, okoli 427 evrov.

Komunale: Za povprečno stanovanje znašajo stroški elektrike, vode in ogrevanja okoli 223 evrov na mesec.

Hrana: Ljudje porabijo okoli 250 evrov na mesec za hrano, odvisno od tega, kje nakupujejo in kaj jedo.

Prevoz: Cena enosmerne vozovnice za javni prevoz je 1,42 evra, mesečna pa okoli 32 evrov.

Dodatne storitve: Mesečni internetni paket stane v povprečju 36 evrov, članarina za telovadnico pa okoli 42 evrov.

Čeprav so stroški visoki, povprečna plača omogoča pokritje osnovnih potreb, razlika med prihodki in odhodki pa je odvisna od življenjskega sloga, lokacije in osebnih preferenc, zaključujejo srbski mediji.