»Včasih pomislim, da bi si vzela življenje, potem pa pomislim, kaj bo z mojo Eno«

Prihajajo prazniki in mnogi že v glavi pretresajo ideje, kaj jih bo letos pričakalo pod novoletno jelko. Nekateri bodo ostali brez daril, nekateri še jelke ne bodo imeli. V Gračanici v BiH živi devetletna Ena Huskić. Njene želje so skromne, želi si namreč le hrano.

Mati odšla, ko je bila stara tri mesece

Ena živi z babico Havko. Mati jo je zapustila, ko je bila stara vsega tri mesece, babica pa je takrat prevzela skrb zanjo. Živita s 100 markami socialne pomoči letno. Če lahko temu sploh rečemo življenje. Babica pravi, da sta večkrat lačni kot siti, včasih se s praznim želodcem odpravita tudi spat. Zato niti ni čudno, da Ena, ko jo vprašajo, kaj si želi, odgovori: »Najraje bi imela hrano.«
 

---

Preberite tudi:
Karničarjevi vdovi ne dajo penzije
Žalostna plat Slovenije: Da sta imela denar za avtobus, sta se odpovedala čokoladi
Žalostna zgodba Joži B.: Ni preživela zime, niti za mali nagrobnik nisva imeli
Srce parajoča izpoved slovenske upokojenke: V dreku so me pustili tri dni

---

 

Pomislila, da bi si vzela življenje

»Težko je moje življenje,« pripoveduje Havka. Ko ji Ena reče, da je treba na kakšno ekskurzijo, se zadolži, potem pa vije roke, ko dolgove vrača. »A se znajdem,« pravi. Spreletelo jo je že, da bi končala svoje trpljenje, a potem pomisli: »Če mene ne bo, kaj bo potem z mojo Eno? Samo ona je pomembna.« Babica si želi dekletce usmeriti na pravo pot in to ji kar uspeva. V šoli je pridna, sošolci jo imajo radi. Če nima malice, delijo svojo z njo in ji pomagajo.

Koga ima najraje

Stika s starši že leta nima, na vprašanje, koga ima najraje, pa Ena s solzami v očeh odgovarja: »Babico.«

»Zakaj?« 

»Zato, ker se bori zame.«