NEVERJETNO ODKRITJE

Znanstveniki odkrili šokantno podrobnost: taljenje ledenikov daljša dneve

Ker se na zemeljskih polih topi led, voda pa se nabira na ekvatorju, se planet vrti počasneje. To vpliva tudi na delovanje izjemno občutljivih navigacijskih naprav.
Fotografija: Na mnogo naprav vplivajo že najmanjše spremembe. FOTO: Spukkato/Getty Images
Odpri galerijo
Na mnogo naprav vplivajo že najmanjše spremembe. FOTO: Spukkato/Getty Images

Če mislite, da okoljske spremembe vplivajo le na vreme in naravo, se motite. Vplivajo tudi na čas, je pokazala nedavna raziskava, ki so jo izvedli strokovnjaki z različnih področij, ki so preučevali obdobje od leta 1900 do danes ter vključili še modele, ki predvidevajo spremembe v dolžini dneva vse do leta 2100, rezultati pa so bili objavljeni v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Zaradi globalnega segrevanja, ki je med drugim posledica onesnaževanja, se namreč vedno hitreje topi led na obeh zemeljskih polih, to pa vpliva na hitrost, s katero se Zemlja vrti okrog svoje osi. Vrtenje medtem določa dolžino dneva in noči. Ker je ledu vedno manj, vode v oceanih pa več, se naš planet vrti počasneje, dnevi pa postajajo daljši.

Težave za navigacijske naprave

Spremembe so sicer izjemno majhne, govorimo o milisekundah, a tudi te so dovolj, da povzročajo težave navigacijskim napravam in drugim sistemom, od katerih smo ljudje vedno bolj odvisni. Nekatere tovrstne navigacijske naprave za delovanje uporabljajo izjemno natančen atomski čas, ki ga določa frekvenca nekaterih atomov, ti pa so neverjetno občutljivi za vsako spremembo in že milisekunda lahko naredi veliko škode.

Naš planet je na polih nekoliko sploščen, okrog ekvatorja pa zadebeljen. FOTO: Titoonz/Getty Images
Naš planet je na polih nekoliko sploščen, okrog ekvatorja pa zadebeljen. FOTO: Titoonz/Getty Images

»S tem, ko ljudje segrevamo svet, se topijo ledeniki in druge vrste ledu, voda pa s polov odteka proti ekvatorju. To spreminja obliko planeta, oba tečaja postajata bolj ploska, okrog ekvatorja pa se Zemlja debeli, zaradi česar se vrtenje upočasnjuje,« je pojasnil Benedikt Soja z univerze ETH v Zürichu, ki je vrtenje Zemlje primerjal z umetnostnim drsalcem: »Ko drsalec roke potegne k telesu, se vrti hitreje, ko jih iztegne, se njegovo vrtenje upočasni. Več, ko je na našem planetu vode okrog ekvatorja, bolj je podoben drsalcu z iztegnjenimi rokami.«

Kot so dodali raziskovalci, tovrstnih sprememb pred desetletji ne bi niti opazili, a bolj, ko postajamo odvisni od tehnologije, večjo škodo bo povzročila vsaka najmanjša sprememba. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije