Vedo, kje se bo zgodil naslednji veliki potres, ne pa tudi, kdaj
V petek je streslo del črne celine – Maroko. Po potresu, ki je bil najmočnejši v zadnjih 120 letih – imel je magnitudo 6,8 –, poročajo o blizu tri tisoč žrtvah. Takšni potresi tam niso pogosti, zato ljudje, pa tudi infrastruktura na to niso bili pripravljeni.
Danes znanstveniki dodobra razumejo, kje je večja verjetnost za pojavljanje potresov, še vedno pa precej tavamo v temi, ko govorimo o tem, kdaj se bodo pojavili. »Veliko seizmologov se s tem problemom ukvarja že več desetletij. Kratkoročno ne napovedujemo potresov,« je dejal profesor geofizike s stanfordske univerze Greg Beroza. »To od nas zahteva, da poznamo vse vrste informacij, ki jih nimamo.«
Nadaljuje, da je težko ugotoviti, kdaj se bo potres zares zgodil, saj se sile, ki jih povzročijo, počasi pojavljajo na velikem območju, nato pa se bliskovito razpršijo po ozkem območju. Te sile se lahko milijone let kopičijo po celinah, mesta pa lahko uničijo v le nekaj minutah.
Preveč je spremenljivk
Po mnenju strokovnjakov bi napovedovanje potresov zahtevalo desetletja (če ne še več) natančnih merjenj globoko pod zemljo, skupaj z natančno izdelanimi simulacijami. In tudi v tem primeru je malo verjetno, da bi si kupili denimo uro časa pred potresom. Na koncu je v enačbi enostavno preveč spremenljivk in premalo orodij za njihovo smiselno analizo, pravijo.
Nekatere raziskave sicer kažejo, da se pred večjim potresom lahko pojavijo predpotresni sunki, a jih je težko ločiti od stotin manjših potresov, ki se pojavljajo redno. A vsaka minuta, opozorilo pred potresom, šteje, saj bi se tako lahko ljudje zatekli na varno.
Po močnem potresu prizadeto območje pogosto pretresejo popotresni sunki. »Če bi imeli samo velikega, vemo, da se bodo kmalu zgodili manjši,« je jasen Marine Denolle, raziskovalec potresov s harvardske univerze.
Prihaja veliki potres
Za ZDA mnogi napovedujejo, da jih čaka veliki potres. S tem se strinjajo tudi strokovnjaki. Pričakujejo ga na severozahodu Pacifika, prizadel pa naj bi sedem milijonov ljudi. Na spletni strani Globe Echo pišejo, da bi lahko dosegel magnitudo od 8,7 do celo 9,2, kar je več, kot pričakujejo na prelomnici Svetega Andreja – 8,2.
Večji potresi se pričakujejo tudi na Japonskem, Novi Zelandiji in drugih delih ognjenega obroča, območju okoli Pacifika, kjer se pravzaprav zgodi 90 odstotkov potresov na svetu. Hkrati je ognjeni obroč tudi domovanje tri četrt aktivnim vulkanom.
»Strokovnjaki s področja se pogovarjamo o morebitnih potresih na tem območju že desetletja,« pravi Beroza in dodaja, da ne bi rekel, da smo že čez rok, a da bi se lahko zgodil kadarkoli.
Denolle se strinja, da potresi predstavljajo grožnjo: »Pozabili smo na to grožnjo, saj potresa ni bilo že nekaj časa.« Kakšnih 300 let ga ni bilo.
Kaj proži potrese
Za potrese je krivo premikanje tektonskih plošč, pojasnjujejo na spletnem portalu Globe Echo. Lahko drsijo ena mimo druge, lahko se tudi podrivajo ena pod drugo in prav na teh stičiščih so potresi pogostejši. Ni pa nič nenavadnega, če se zgodijo v notranjosti in ne na robu tektonske plošče, saj lahko pritisk na robovih povzroči deformacije v sredini. Ta tveganja je težje zaznati in izmeriti, je jasna stroka.
