Vesoljska ladja nosi ime temnopolte matematičarke

Pred kratkim je iz sorazmerno malega vesoljskega izstrelišča Wallops Island v ameriški zvezni državi Virginija na pot proti Mednarodni vesoljski postaji poletela nova vesoljska tvorna ladja z imenom Cygnus (Labod) USS Katherine Johnson.

Do cilja je potovala na krovu 291 ton težke dvostopenjske satelitske nosilne rakete Antares. Za programom stoji letalsko-vesoljski industrijski velikan Nortrop Grumman, ki ga vodi računalniška strokovnjakinja Kathy Warden, naročnik pa je bila ameriška uprava za letalstvo in vesolje Nasa.

Ob izstrelitvi je tehtala nekaj čez osem ton, v njej je bilo za 3810 kilogramov različnega tovora, namenjenega astronavtom na vesoljski postaji. Med njim so bile oprema za oskrbo posadke in za znanstvene raziskave, oprema za vesoljske sprehode, računalnike in kozmonavte ter enota za vzdrževanje življenjskih funkcij, več enot, namenjenih spanju v modulu Columbus, pa tudi enota za ravnanje z odpadki.

Določen del je namenjen raziskovanju sanj astronavtov v vesolju, jakost mišic pri malih črvih, izdelavi umetne očesne mrežnice in rasti malih proteinskih kristalov.

Družba Norhtrop Grumman običajno imenuje njihove tovorne vesoljske ladje po osebah, zaslužnih za večje prispevke v letalsko-vesoljski in astronavtski industriji.
 

Delala do 97.

Tokrat so se odločili za temnopolto matematičarko Katherine Johnson, ki je umrla 24. februarja lani. Johnsonova je že kot mladenka kazala velik talent za matematiko in kmalu s pohvalo diplomirala. Pozneje je šele kot tretja temnopolta Američanka iz matematike tudi doktorirala. Zaposlitev je našla pri Nacionalnem svetovalnem odboru za aeronavtiko (Naca), ki je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja predhodnik Nase. Tam je bila del skupine temnopoltih žensk, ki so jih imenovali kar računalniki.



Delale so različne izračune, najprej za letalstvo, pozneje za vesoljski program. Ker je bilo to obdobje močne rasne diskriminacije, so dekleta delala v posebnih sobah, tudi njihove menze in sanitarije so bile ločene od tistih, ki so jih uporabljali belci. Kljub vsem oviram in kratenju človekovih pravic so se ta dekleta pri vesoljskem programu še kako izkazala. Katherine Johnson je denimo delala izračun za polet prvega ameriškega astronavta Alana Sheparda.

Od nje je ponovni izračun prvega ameriškega orbitalnega poleta zahteval John Glenn, pomagala je tudi pri izračunih poleta Apolla 11, nato je sodelovala še pri težavnem poletu Apolla 13.



Dobila je več priznanj Nase in več priznanj različnih mednarodnih univerz, pa zlato medaljo ameriškega kongresa. Bivši ameriški predsednik Barack Obama ji je podelil predsedniško medaljo svobode. Delala je vse do častitljive starosti 97 let, v več kot zasluženem pokoju je uživala le pet let, preden je lani, stara 102 leti, umrla.