Vesoljski paket za kosti
Fosfor je na Zemljo prišel pred milijardami let. Za življenje ključen element prinesel komet.
Odpri galerijo
Komet Čurjumov-Gerasimenko je raziskovala vesoljska sonda Rosetta, ki jo je leta 2004 tja poslala Evropska vesoljska agencija. FOTO: ESA
»Življenje na Zemlji se je pojavilo pred štirimi milijardami let, a še vedno ne poznamo procesov, ki so ga omogočili,« pravijo mednarodni znanstveniki in dodajajo, da je fosfor, ki ga potrebujejo vsa živa bitja na Zemlji, na naš planet prišel s kometom.
Astronomi so proučevali območja, kjer nastajajo zvezde, in komete okoli Jupitra, ko so naleteli na omenjeno odkritje. Ugotovili so, da je fosfor ujet v prašne delce, ki se sčasoma združujejo v kamenčke, pa skale in potem komet, eden teh pa je pred milijardami let treščil na Zemljo in na naš planet s sabo prinesel tudi kemični element.
Fosfor je eden izmed pogostejših elementov v telesu, v obliki fosfata je izkoristljiv za človeško telo. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem je del celičnih membran, nukleotidov in nukleinskih kislin pri DNK in RNK.
»Je nujen za življenje, kot ga poznamo,« pravi Kathrin Altwegg z univerze v Bernu in avtorica študije. Astronomi so s pomočjo čilskega teleskopa, imenovanega Alma, proučevali območje v ozvezdju Auriga, znano kot AFGL 5142, kjer se oblikujejo zvezde, da bi morda odkrili izvor kemičnega elementa. Ugotovili so, da ob nastanku masivnih zvezd nastajajo luknje v okoliških medzvezdnih oblakih plina in prahu, kjer nastajajo spojine na osnovi fosforja.
Potem so pregledali še podatke sonde Rosetta Evropske vesoljske agencije, ki naj bi proučevala komet 67P oziroma komet Čurjumov-Gerasimenko, in našli dokaze o fosforjevem monoksidu. »Kometi so na Zemljo dostavili velike količine organskih spojin, fosforjev monoksid, ki ga najdemo v kometu 67P, pa podpira povezavo med kometi in življenjem na našem planetu,« sklene Altweggova.
Astronomi so proučevali območja, kjer nastajajo zvezde, in komete okoli Jupitra, ko so naleteli na omenjeno odkritje. Ugotovili so, da je fosfor ujet v prašne delce, ki se sčasoma združujejo v kamenčke, pa skale in potem komet, eden teh pa je pred milijardami let treščil na Zemljo in na naš planet s sabo prinesel tudi kemični element.
Fosfor je eden izmed pogostejših elementov v telesu, v obliki fosfata je izkoristljiv za človeško telo. Pomemben je za mineralizacijo kosti in zob, sodeluje pri metabolizmu in shranjevanju energije, obenem je del celičnih membran, nukleotidov in nukleinskih kislin pri DNK in RNK.
»Je nujen za življenje, kot ga poznamo,« pravi Kathrin Altwegg z univerze v Bernu in avtorica študije. Astronomi so s pomočjo čilskega teleskopa, imenovanega Alma, proučevali območje v ozvezdju Auriga, znano kot AFGL 5142, kjer se oblikujejo zvezde, da bi morda odkrili izvor kemičnega elementa. Ugotovili so, da ob nastanku masivnih zvezd nastajajo luknje v okoliških medzvezdnih oblakih plina in prahu, kjer nastajajo spojine na osnovi fosforja.
Fosfor je ujet v prašne delce, ki tvorijo komet, eden teh pa je element prinesel na Zemljo.
Potem so pregledali še podatke sonde Rosetta Evropske vesoljske agencije, ki naj bi proučevala komet 67P oziroma komet Čurjumov-Gerasimenko, in našli dokaze o fosforjevem monoksidu. »Kometi so na Zemljo dostavili velike količine organskih spojin, fosforjev monoksid, ki ga najdemo v kometu 67P, pa podpira povezavo med kometi in življenjem na našem planetu,« sklene Altweggova.
